Zakaj bi denarnico kupovali, če jo lahko naredite sami iz odpadnih materialov, bodisi doma bodisi na prav posebnem dogodku v središču naše prestolnice, ki se bo odvijal 9. maja. Kako, si poglejte v spodnjem video prispevku.
Iz odrabljenih promocijskih materialov, natančneje iz kosov odpadnih ponjav predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je Alenka Kreč Bricelj iz Kulturnega ekološkega društva Smetumet izdelala preprost žepni etui, ki lahko služi kot denarnica za kovance ali kartice.
“Tovornjakarske in oglaševalske ponjave so narejene iz takšne vrste plastike – večinoma sta v njih PVC in ena takšna mreža, včasih še premazi –, ki se ne da industrijsko reciklirati, torej se iz tega ne da dobiti nove plastike. Zato so te cerade klasificirane kot gradbeni odpad in končajo v sežigalnici ali na deponiji. Če pa jo vzamemo mi in iz nje naredimo kakšen uporaben izdelek, pa ji s tem tako imenovanim ‘upcyclingom’ lahko damo še en krog življenja in uporabe,” pojasni sogovornica.
Ker je industrijske odpadne materiale, kot so ponjave, težko dobiti za domačo uporabo, lahko tisti, ki bi želeli sami doma izdelati priročno žepno denarnico (zase ali za darilo), preprosto uporabite kakšno staro torbico ali jakno iz umetnega usnja, predlaga Alenka iz društva Smetumet.
“V našem društvu pa sicer večinoma prakticiramo industrijsko simbiozo, kar pomeni, da vzamemo odpadne materiale, ki nastanejo v industriji – to so tipski materiali, ki jih lahko dobimo v isti kakovosti in v predvidljivi količini na redni bazi. Na ta način lahko naredimo izdelke, ki so dobre kvalitete in ki jih lahko zagotovimo našim kupcem, ki pa so velikokrat kar podjetja sama,” pove sogovornica.
Še kar nekaj drugih stvari lahko izdelate tudi iz odpadnih materialov, ki jih imate doma. Na primer, iz starih majic lahko naredite zapestnice, iz plezalnih ali drugih bolj debelih vrvi obeske za ključe. Z nekaj domišljije in želje po ponovni uporabi odrabljenih izdelkov se da namreč narediti čudeže, še na srce polaga Alenka.
Zveza potrošnikov Slovenije je predstavila raziskavo o dojemanju trajnosti, v kateri je sodelovalo 14 držav, tudi Slovenija. Kako dobro nam gre, ko beseda nanese na trajnost?
”Zdi se nam, da živimo bolj trajnostno, kakor živijo v večini drugih držav, na številnih področjih smo namreč v vrhu med obravnavanimi državami,” je zapis Zveze potrošnikov Slovenije.
Rezultati so namreč pokazali, da nam je še kako mar za okolje in da smo ponosni na to, da živimo v zeleni državi. Bronasto medaljo ali tretje mesto si namreč delimo skupaj s Francijo in z Avstrijo.
Podatek, da je zgolj enemu odstotku Slovencev vseeno, da z neporabljeno hrano povečuje količino odpadkov, je pravzaprav vzpodbuden. Vzpodbuden pa zato, ker preostali delež Slovencev zavestno razmišlja, koliko hrane potrebujejo, kako jo bodo pridelali in kako uporabili v največjem možnem delu – torej s čim manj odpadki. Pri nakupu hrane smo pozorni tudi na embalažo živilskih izdelkov, saj se med vsemi obravnavanimi državami najbolj trudimo, da bi bilo te čim manj.
Po podatkih Evropskega statističnega urada in slovenskega Statističnega urada se v EU letno ustvari skoraj 59 milijonov ton živilskih odpadkov (131 kg/prebivalec EU), njihova tržna vrednost pa je ocenjena na 132 milijard EUR (Eurostat, 2022). Slovenci se odrežemo bolje od povprečja, a pogled na podatke slovenskega statističnega urada pove, da imamo še nekaj domače naloge: največ (53 %) odpadne hrane je v Sloveniji leta 2021 nastalo v gospodinjstvih, v povprečju pa je prebivalec Slovenije zavrgel 68 kg hrane.
Da je varčevanje naša lepa navada, se povezuje tudi z rezultatom, da ne kupujemo preveč – z 78 odstotki smo glede zmanjševanja prevelike potrošnje z premagali vse v raziskavi sodelujoče države. Veliko nam pomenijo kakovost, zanesljivost in uporabnost, zato kupujemo izdelke, ki imajo trajnostne oznake, prav tako radi podpiramo podjetja, ki so trajnostno naravnana. Ker kupujemo na tak način, pridelamo precej malo odpadkov. Raziskava pa je pokazala še, da skušamo izdelke uporabljati čim dlje, medtem ko rabljene radi prodamo ali jih podarimo.
Raziskava Zveze potrošnikov Slovenije je pokazala, da zgolj 0,7 odstotka ljudem ni mar, kam bodo odvrgli odpadke, več kot polovica (54 odstotkov) pa jih pravilno in ustrezno ločuje in odlaga na za to označenih zbirnih mestih.
Če kaj, lahko rečemo, da nam ni vseeno in da se Slovenci zelo dobro zavedamo pomena trajnostnega razvoja. To bo postavljeno v središče tudi 9. maja, ko bo na Kongresnem trgu potekal dogodek, na katerem se bodo osredotočili na različne vidike trajnosti in prikaz konkretnih pozitivnih vplivov naših ravnanj na življenja ljudi in prihodnost.
Fit for 55 ali Pripravljeni na 55 je najpomembnejši zakonski sveženj, ki ga je pripravila Evropska komisija. Ta predvideva znižanje emisij za 55 odstotkov do leta 2030, dotika pa se še več drugih področij, kot so energetika, obnovljivi viri energije, gradnja okolju prijaznih stavb, učinkovito upravljanje gozdov in zelenih površin. Na vseh teh področjih morajo države EU izpolniti ambiciozne cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje energetske učinkovitosti. Vse omenjeno je namreč ključnega pomena za uspešen zeleni prehod in doseganje podnebne nevtralnosti.
Program bo zares širok in bo ponudil najrazličnejše aktivnosti: od ogleda informacijskega centra Hiše EU in izdelovanja mozaika iz odpadne keramike, prikaza izdelave različnih manjših izdelkov iz odpadnih kosov lesa (npr. didaktičnih igrač, obeski za ključe …), do poskusov in demonstracij po okriljem Evropskega podnebnega pakta: merjenje porabe energije in primerjava (žarnica, grelnik za vodo, fen, polnilec za telefon, polnilec za skiro …), kako delujejo vozila na vodik, merjenje toplotne prevodnosti, merjenje hitrosti vetra, izračun cen elektrike iz baterije in iz omrežja, izračun virtualnega zmanjšanja ogljičnega odtisa.
Zavod Movit s programoma Erasmus+: Mladi in Evropska solidarnostna enota se bo predstavil z metodo žive knjižnice, spoznali pa boste tudi projekt Zale iz omare, ki predstavlja možnost prispevanja k reševanju problematike hitre mode. Na dogodku boste lahko izmenjali svoja oblačila, osvojili osnovne šiviljske tehnike in si izdelali svoj mini izdelek. Kemijski inštitut EU missions projekt remedies – Scientists against plastics bo organiziral delavnico prihodnosti brez plastike, predstavil različne eksperimente in izdelavo zero waste kozmetike in užitne embalaže za otroke.
Na interaktivni delavnici Uprave za zaščito in reševanje v sodelovanju z Zavodom za slepe in slabovidne pa boste lahko videli, kako voditi slepe in slabovidne. Vsekakor pa ne smete zamuditi Zero waste lova za zakladom, ki ga bodo organizirali Ekologi brez meja.
