Dom in vrt

Za obnovljive vire 1,8 milijarde evrov, za obnovljivi plin nič

16. novembra, 2026 - Naročnik oglasa je GIZ DZP.

Slovenski odjemalci plina že vrsto let plačujejo prispevek za obnovljive vire energije, a proizvodnja domačega obnovljivega plina iz teh sredstev doslej ni prejela podpore. Čeprav zakon podpore predvideva že od leta 2021, ustrezne sheme še vedno ni. Zakaj Slovenija zamuja pri razvoju biometana, medtem ko ga druge evropske države že uspešno vključujejo v svoja plinovodna omrežja?

Članka »Za plin in kurilno olje popust, za elektriko ne« in »To je razlog, da prispevka za elektriko ne bodo znižali«, objavljena na Žurnalu24 4. in 9. novembra, odpirata pomembno vprašanje porazdelitve bremen energetskega prehoda. Za celovito presojo pa ni pomembno le, kdo prispeva, temveč tudi, za kaj se zbrana sredstva porabljajo in kako se razporejajo.

Pri plinu v predlaganem prehodnem obdobju od januarja do konca aprila ne gre za znižanje prispevka glede na sedanjo obremenitev. Prispevek bi do konca aprila 2027 ostal pri 0,99 evra na MWh, od maja pa bi se zvišal na 3,70 evra na MWh brez DDV. Gre torej zgolj za začasno ohranitev sedanje višine prispevka pred njegovim zvišanjem. Ob razpravi o obremenitvah posameznih energentov s prispevkom za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, je nujna tudi razprava o učinkoviti in tehnološko nevtralni porabi teh sredstev.

Ne le višina prispevka, tudi namen njegove porabe

Prvi članek izpostavlja tri pomembne spremembe uredbe, povezane z obračunavanjem in višino prispevka. Ob tem velja dodatno opozoriti na širši namen podpor, ki se odraža tudi v poimenovanju nove uredbe. Obstoječa uredba govori o podporah proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) in soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE). Predlog nove uredbe pa se nanaša na spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov širše. Sem sodijo tudi obnovljivi plini, kot je biometan. Razprava zato ne more biti omejena zgolj na vprašanje, koliko bodo plačevali odjemalci posameznih energentov, temveč mora vključevati tudi vprašanje, katere oblike obnovljive energije bodo dejansko deležne podpor.

Prispevek OVE in SPTE že vrsto let plačujejo tudi odjemalci plina in drugih energentov. Po podatkih Borzena je bilo v obdobju 2009–2025 iz obravnavane podporne sheme za proizvodnjo električne energije izplačanih približno 1,8 milijarde evrov brez DDV. Za proizvodnjo plinov obnovljivega izvora iz istega sistema pa ni bilo nobenih izplačil. Odjemalci plina so tako prispevek plačevali, odsotnost podpor za proizvodnjo plinov pa je omejevala njihove možnosti oskrbe z domačim obnovljivim plinom.

Podpore obnovljivim plinom so predvidene že od leta 2021

Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije je že julija 2021 predvidel tudi možnost podpor proizvodnji obnovljivih plinastih goriv. Za izdajo izvedbenega predpisa, ki bi podrobneje uredil te podpore, je določil devetmesečni rok od uveljavitve zakona. Kljub temu več kot pet let pozneje tega izvedbenega predpisa še nimamo in posledično še vedno nimamo delujoče podporne sheme za proizvodnjo biometana in njegovo oddajo v slovensko plinovodno omrežje.

V večini držav članic EU biometan že oddajajo v plinovodna omrežja. V Sloveniji oddaje domačega biometana v omrežje še nimamo, čeprav Evropska unija dejavno spodbuja razvoj njegove proizvodnje in vključevanje v plinovodna omrežja, še posebej od sprejetja načrta REPowerEU leta 2022.

Odlašanje z vzpostavitvijo učinkovitega in dolgoročno predvidljivega podpornega okvira v Sloveniji zavira razvoj domače proizvodnje biometana. S tem omejuje tudi možnosti oskrbe odjemalcev plina z domačim obnovljivim plinom. Zahteva po takšnem okviru zato ni nova zahteva plinskega sektorja, temveč poziv k uresničitvi že sprejete zakonske usmeritve.

Izkoristimo domače obnovljive vire

Za premik od načrtov k naložbam potrebujemo stabilne pogoje, predvidljiva pravila in učinkovite podpore. Razvoj proizvodnje biometana mora temeljiti na trajnostni uporabi domačih virov, kot so živinska gnojila, biološki odpadki in drugi organski ostanki.

Za prve večje količine biometana je smiselno najprej spodbuditi nadgradnjo primernih obstoječih bioplinarn. Zlasti tam, kjer se toplota iz soproizvodnje ne izkoristi v celoti, je treba preveriti smiselnost predelave bioplina v biometan. Tako bi lahko proizvedeno energijo po plinovodnem omrežju prenesli do odjemalcev, ki jo potrebujejo.

Evropske izkušnje potrjujejo možnosti razvoja

Evropska komisija je aprila 2026 odobrila češko podporno shemo za trajnostni biometan z ocenjeno vrednostjo 3,7 milijarde evrov. Namenjena je novim napravam in nadgradnji obstoječih bioplinarn, izbranim proizvajalcem pa predvideva 15-letno podporo. Biometan bo namenjen prometu, industriji in ogrevanju.

Rezultate dolgoročnega razvoja kaže tudi Danska, kjer biometan predstavlja približno 40 odstotkov domače porabe plina in je že pomemben del dejanske oskrbe, ne zgolj dolgoročen cilj.

Razogljičenje z uporabo obstoječe infrastrukture

Biometan ustrezne kakovosti se lahko dovaja v obstoječa plinovodna omrežja in uporablja v obstoječih plinskih napravah. Njegovo uvajanje zato omogoča postopno nadomeščanje fosilnega plina brez zahteve po sočasni zamenjavi vseh delujočih ogrevalnih naprav in večjih posegih v stavbe. Biometan omogoča tudi shranjevanje in uporabo energije glede na potrebe, tudi pozimi.

S tem lahko odjemalcem prihranimo del stroškov in tudi potrebnih subvencij za menjavo ogrevalnih sistemov. Takšen pristop bi prav tako prispeval k zmanjšanju potreb po nadgradnji distribucijskega električnega omrežja ter razbremenitvi elektroenergetskega sistema v zimskem obdobju, ko so potrebe po ogrevanju največje. Seveda pa so potrebne naložbe v proizvodnjo biometana in priključevanje proizvodnih naprav na omrežje.

Tehnološka nevtralnost tudi pri porabi sredstev

Tehnološka nevtralnost mora veljati tudi pri porabi zbranih sredstev. Različne trajnostne rešitve, med njimi uvajanje biometana v plinovodno omrežje, morajo imeti dejansko možnost dostopa do podpor.

Sprememba načina zbiranja prispevkov sama po sebi še ne zagotavlja razvoja proizvodnje obnovljivih plinov. Zato pozivamo k čimprejšnji vzpostavitvi učinkovite in dolgoročno predvidljive podporne sheme za proizvodnjo biometana ter njegovo oddajo v slovensko plinovodno omrežje.

Pri presoji porabe sredstev, zbranih s prispevkom za spodbujanje proizvodnje energije iz OVE, je treba ustrezno ovrednotiti tudi prednosti nadaljnje uporabe obstoječe infrastrukture in naprav. Slovenija mora izkoristiti potencial vseh trajnostnih domačih obnovljivih virov, tudi tistih, ki omogočajo razogljičenje oskrbe s plinom.

Urban Odar,
direktor GIZ DZP