Pokojninska vrzel ne nastane šele ob upokojitvi, temveč se lahko oblikuje desetletja prej. Zato bodo na prihajajoči konferenci PIK 2026 udeležencem omogočili informativen izračun pokojninske vrzeli.
Koliko bomo morali privarčevati za dostojno življenje po upokojitvi? Koliko nam inflacija vsako leto pobere od prihrankov? Je danes dovolj, da denar zgolj varčujemo, ali moramo znati tudi ohranjati njegovo vrednost? To so nekatera ključna vprašanja, ki jih odpira svetovni dan varčevanja, ki ga vsako leto obeležujemo 31. oktobra.
Odgovore nanje bodo iskali vrhunski domači in mednarodni strokovnjaki na Poslovni investicijski konferenci PIK26, ki bo v sredo, 11. novembra, ob 9. uri na Brdu pri Kranju. Ena osrednjih tem bo prihodnja finančna varnost po zaključku aktivne delovne dobe. Pokojninska vrzel namreč ne nastane šele ob upokojitvi, temveč se lahko oblikuje desetletja prej.
Obiskovalcem bodo zato na konferenci omogočili tudi individualni informativni izračun pokojninske vrzeli. Z njim bodo lahko ocenili razliko med pričakovanimi prihodki po upokojitvi in sredstvi, ki bi jih potrebovali za želeni življenjski standard, ter okvirni mesečni znesek dodatnega varčevanja za zmanjšanje te razlike. Konferenca bo to naslovila tudi kot enega od izzivov managmenta, ki mora razumeti, da je ozaveščanje zaposlenih na tem področju pomembna naloga vsakega vodstva podjetja.
Govorci bodo poleg prihodnosti pokojninskega sistema naslovili tudi gospodarska tveganja, ki vplivajo na našo finančno varnost. Prav tako bo tematski segment namenjen premišljenemu vlaganju, razpršitvi tveganj in načinom, kako dolgoročno ohranjati vrednost premoženja. V ospredje pa bodo postavili tudi človeka, in sicer kako finančna negotovost vpliva na naše počutje, zdravje, odnose in delo ter kako lahko podjetja prispevajo k večji finančni varnosti zaposlenih.
Na Konferenci PIK 202 bodo svoje znanje in izkušnje delili vrhunski strokovnjaki s področij ekonomije, financ, pokojninskega sistema, psihologije in organizacij. Med njimi so dr. Klaus Wohlrabe, namestnik vodje vodilnega evropskega ekonomskega raziskovalnega inštituta Ifo, dr. France Arhar, prvi guverner Narodne banke Slovenije, Bojan Pravica, prof. dr. Aljoša Velentinčič, profesor računovodstva, financ in nevroekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Phillip Bagus, profesor ekonomije na Univerzi Rey Juan Carlos v Madridu, in številni drugi.
