Konec aprila 2025 je v Sloveniji začela veljati prepoved arom v elektronskih cigaretah, ki je bila predstavljena kot pomemben javnozdravstveni ukrep. Osrednja utemeljitev je bila predvsem zaščita prebivalstva, zlasti mladih, saj naj bi bile arome polnil v e-cigaretah eden najpogostejših razlogov za začetek njihove uporabe.
Tako je bil glavni in osrednji cilj prepovedi omejiti privlačnost teh izdelkov iz zmanjšati njihovo uporabo med mladimi, ki se je v zadnjih letih povečala, trend pa se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) nadaljuje.
Ocene raziskave Empty pack, ki jo je pripravila skupina WSPM Group kažejo, da je bilo v času uvedbe prepovedi v Sloveniji približno 40.000 uporabnikov e-cigaret z aromami. Državni proračun je leta 2024 iz naslova e-cigaret zbral skoraj 4 milijone evrov letno, segment trga pa je bil v celoti reguliran, tako iz vidika kakovosti izdelkov kot tudi iz vidika nadzora in prodaje. Tržni segment je nakazoval nadaljnjo potencialno rast, predvsem zaradi povečane potrošnje in možnega postopnega zviševanja trošarin, ki bi bile utemeljene na podlagi ustaljene trošarinske politike.
Številni predstavniki industrije, strokovne javnosti in nevladnih organizacij so ob uvedbi prepovedi arom opozarjali na potencialne negativne učinke takšne restriktivne politike. Eden od omenjenih je bil, da prepoved izdelka, ki je legalen in v porastu v vseh sosednjih državah, ne bo zmanjšala njegove uporabe, temveč bo večino potrošnje in nakupov preselila na črni trg. Povpraševanje po teh produktih ne bo izginilo, temveč se bo preselilo na nenadzorovane in nelegalne kanale.
Opozorila so temeljila na primerih iz tujine
K opozorilom so botrovali tudi primeri iz tujine, ki z restriktivno politiko do e-cigaret problema niso rešili, temveč ga celo poglobili. Izkušnje teh držav so že pred uvedbo prepovedi arom v Sloveniji nakazovale, kakšno situacijo je mogoče pričakovati. Primeri namreč kažejo, da popolne prepovedi ne zmanjšajo uporabe, temveč le spremenijo način dostopa do izdelkov, ki so po novem neregulirani.
V Estoniji, kjer so prepoved arom uvedli leta 2020, danes skoraj 60 odstotkov uporabnikov e-cigaret kupuje aromatizirane izdelke na ilegalnem trgu. Podobno kaže primer Danske, kjer so prepoved uvedli leta 2022, več kot polovica uporabnikov pa še vedno uporablja ilegalne izdelke z aromami. Nizozemski primer kaže, da se je leto dni po prepovedi uporaba e-cigaret med mladimi povečala za približno 25 odstotkov, zasegi prepovedanih izdelkov pa so dosegli rekordne ravni.
Slovenija se je v tem kontekstu znašla v še posebej občutljivem položaju. Kot tranzitna država z odprtimi mejami in dobrimi logističnimi povezavami je izpostavljena hitremu pretoku blaga, tudi ilegalnega. V takšnih razmerah je bilo posledično mogoče pričakovati, da popolna prepoved segmenta izdelkov ne bo učinkovito omejila njegove dostopnosti.
Aktualno stanje: neregulirane izdelke uporablja 90 % uporabnikov
Dogajanje po uvedbi prepovedi je v veliki meri potrdilo omenjena opozorila. Deset mesecev po uveljavitvi popolne prepovedi arom v polnilih se je struktura trga e-cigaret v Sloveniji bistveno spremenila.
Prepoved arom je privedla do kriminalizacije dejavnosti, ki je bila pred uvedbo prepovedi regulirana.
Po podatkih študije Empty pack danes ilegalni, neregulirani trg oskrbuje približno 90 odstotkov od okoli 40.000 slovenskih uporabnikov e-cigaret. Prevladujejo neregulirani izdelki pretežno kitajske proizvodnje, država pa je s popolno prepovedjo izgubila nadzor nad kakovostjo in prodajo izdelkov. Posledično je izgubila tudi prihodke, uporabniki pa so ostali brez zaščite.
Podatki študije Empty pack, ki velja za mednarodno uveljavljen pristop pri ocenjevanju deleža legalnih in ilegalnih izdelkov, kažejo na izjemno hiter in radikalen preobrat po uvedbi popolne prepovedi arom. Sodeč po rezultatih študije se je v zgolj sedmih mesecih od uvedbe prepovedi legalni trg e-cigaret v Sloveniji skoraj popolnoma preoblikoval v ilegalnega.
V letih 2024 in 2025 je bilo več kot 99,7 odstotkov e-cigaret na slovenskem trgu legalnih, kar pomeni, da so bili ti izdelki podvrženi strogim normativom s strani države. Med temi omejitvami so bile med drugimi kakovost in sestavine, ravni vsebnosti nikotina, velikosti rezervoarjev za tekočine, prodaja, nadzor prodajnih mest, označevanje izdelkov in prepoved prodaje mladoletnim. Prav tako je država nadzorovala segment trga s trošarinami.
V februarju 2026 pa je bilo kar 87,9 odstotkov vseh e-cigaret na slovenskem trgu ilegalnega izvora. Ključni razlog za razkorak naj bi bila prav prepoved arom, ki ostajajo med uporabniki najbolj iskana lastnost izdelkov in v veliki meri odločajo o njihovih nakupnih navadah. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da so ti izdelki še naprej široko dostopni po vsej državi, brez večjih regionalnih razlik. Večina jih prihaja iz Kitajske in ni podvržena nikakršnemu nadzoru. To pomeni, da uporabniki nimajo nobenega zagotovila glede kakovosti ali varnosti izdelkov, kar predstavlja dodatno tveganje z vidika javnega zdravja.
Rezultati skladni z interno anketo Generacije brez dima
Rezultati raziskave Empty pack se skladajo tudi z interno anketo, ki jo je društvo Generacija brez dima izvedlo novembra 2025. Ključna ugotovitev ankete je bila, da prepoved arom ni zmanjšala uporabe nikotinskih izdelkov, temveč spremenila nakupovalno vedenje uporabnikov, ki so bili preusmerjeni na črni trg, neregulirane kanale in v tujino. Slednje je privedlo do izgube nadzora nad kakovostjo izdelkov in povečanja tveganja za javno zdravje. Nenazadnje pa je restriktivna politika kriminalizirala prej zakonito dejavnost prodaje alternativnih nikotinskih proizvodov.
Prepoved je kriminalizirala prej regulirano dejavnost
Aktualno stanje je glede na rezultate raziskave Empty pack težko označiti za uspeh iz vidika javnega zdravja ali regulacije. Posledice uvedbe prepovedi so večplastne in segajo tako na področje javnega zdravja kot tudi gospodarstva in delovanja države.
Na trgu je prišlo do izrazite strukturne spremembe. Multinacionalke in regulirani ponudniki, ki delujejo v skladu z mednarodnimi standardi, so bili izrinjeni, nadomestili pa so jih neformalni distribucijski kanali, ki temeljijo na poceni uvoženih izdelkih neznanega izvora. Zaščita mladih, ki je bila opredeljena kot osrednji cilj prepovedi arom, se v takšnih razmerah izkaže kot posebej problematična. Brez reguliranega trga in nadzorovanih prodajnih mest postane namreč dostop do teh izdelkov enostavnejši.
Dostop do nereguliranih izdelkov je zaradi uvedbe prepovedi arom postal enostavnejši, s tem pa je javno zdravje bolj ogroženo, še posebej pri mladih.
Približno 40.000 slovenskih uporabnikov je bilo z legalnega in reguliranega trga preusmerjenih na nereguliran črni trg brez nadzora. Na tem trgu so e-cigarete z aromami še naprej zelo dostopne, vendar izven nadzora države, ki nima več vpliva na njihovo kakovost, varnost in način distribucije. Medtem ko je bil prej vzpostavljen sistem omejitev, nadzora in sankcij, danes prevladujejo spletne trgovine in neformalni prodajni kanali, kjer teh omejitev ni mogoče učinkovito uveljavljati. Ob tem država izgublja vir prihodkov. V manj kot letu dni je izpadlo približno 4 milijone evrov, dolgoročno pa se bo glede na trende ta izguba še povečevala.
Aktualno stanje in potek dogodkov tako odpirajo širše vprašanje učinkovitosti restriktivnih politik, ki ne upoštevajo dejanskega vedenja potrošnikov in dinamike trga. V tem primeru ukrep prepovedi arom ne dosega opredeljenih ciljev, temveč ustvarja nove izzive, ki jih je bistveno težje nadzorovati.
