Intervju z Alenko Okorn Mehičić, psihoterapevtko.
Partnerski odnos je eden najlepših, a hkrati tudi najbolj zahtevnih odnosov v našem življenju. V njem se odpirajo ranljivosti, stare rane, pričakovanja in strahovi, ki jih pogosto sploh ne prepoznamo kot svoje. Ko komunikacija zastane, bližina izgine ali konflikti postanejo ponavljajoči se vzorec, pari vse pogosteje poiščejo strokovno pomoč. O tem, zakaj psihoterapija za pare ni znak neuspeha, temveč poguma, smo se pogovarjali s psihoterapevtko Alenko Okorn.
Zakaj se pari sploh odločijo za psihoterapijo?
Alenka Okorn: Pari najpogosteje pridejo, ko začutijo, da se vrtijo v krogu. Pogosti so konflikti brez rešitve, občutek nerazumljenosti, čustvena oddaljenost ali izguba intimnosti. Veliko parov pride tudi zaradi nezvestobe, različnih pogledov na prihodnost, starševstvo ali zaradi stresnih življenjskih obdobij. Pomembno je razumeti, da pari redko pridejo prezgodaj, veliko pogosteje pridejo prepozno, ko je že veliko zamer in bolečine.
Ali je psihoterapija za pare namenjena le odnosom v krizi?
Alenka Okorn: Nikakor. Terapija ni rešitev samo ko nastanejo težave, ampak je prostor razvoja. Pari prihajajo tudi zato, da izboljšajo komunikacijo, poglobijo bližino ali se pripravijo na večje življenjske spremembe, kot so skupno življenje, poroka ali starševstvo. Najlepši del terapije je, ko partnerja začneta drug drugega ponovno videti, ne skozi prizmo obrambe, ampak skozi razumevanje.
Kaj se pravzaprav dogaja na terapiji za pare?
Alenka Okorn: Terapevtski prostor je varen prostor, kjer oba partnerja dobita možnost, da sta slišana. Moja vloga ni, da iščem krivca, ampak da pomagam razumeti dinamiko med partnerjema. Pogosto ugotovimo, da konflikt ni problem sam po sebi, temveč način, kako se partnerja nanj odzivata. Delamo na prepoznavanju čustev, potreb in vzorcev, ki jih vsak prinese iz svoje preteklosti. Ko partnerja razumeta, kaj se v resnici skriva za reakcijami, se začne prostor za spremembo.
Veliko parov se boji, da bo terapevt stopil na stran enega partnerja. Kako odgovarjate na ta strah?
Alenka Okorn: To je zelo pogost strah. Terapevt ni sodnik. Terapija ni proces ugotavljanja, kdo ima prav, ampak kaj odnos potrebuje. Oba partnerja imata svojo resnico in obe sta pomembni. Ko se partnerja počutita varna in spoštovana, lahko začneta spuščati obrambe, kar je ključni korak k bližini.
Kateri so najpogostejši izzivi v partnerskih odnosih danes?
Alenka Okorn: Eden največjih izzivov je komunikacija. Ne gre za to, da se partnerja ne pogovarjata, ampak da se ne slišita. Pogosto govorimo iz bolečine, strahu ali potrebe po zaščiti, partner pa sliši kritiko ali zavrnitev. Velik izziv je tudi tempo življenja — stres, delo, digitalni svet in pomanjkanje časa za stik. Intimnost ne izgine zaradi enega dogodka, ampak zaradi majhnih vsakodnevnih oddaljitev.
Kako pomembna je čustvena varnost v odnosu?
Alenka Okorn: Čustvena varnost je temelj odnosa. To je občutek, da sem lahko takšen, kot sem, brez strahu pred zavrnitvijo ali kritiko. Ko tega ni, partnerja razvijeta obrambne mehanizme, umik, napad, ironijo ali tišino. Psihoterapija pomaga ustvariti prostor, kjer se partnerja ponovno učita varnosti, kar omogoča ranljivost in s tem tudi bližino.
Ali lahko terapija reši vsak odnos?
Alenka Okorn: Terapija ne more rešiti odnosa, če oba partnerja nista pripravljena na iskrenost in odgovornost. Lahko pa pomaga razumeti, ali je odnos mogoče obnoviti ali je bolj zdravo iti vsak svojo pot. V obeh primerih terapija prinese jasnost, zmanjšanje zamer in več notranjega miru. Največji uspeh terapije je spoštljiv odnos, sprejemanje partnerja in razumevanje.
Koliko časa običajno traja proces terapije za pare?
Alenka Okorn: To je zelo individualno. Nekateri pari potrebujejo nekaj srečanj za izboljšanje komunikacije, drugi daljši proces, kjer se dotaknemo globljih vzorcev. Pomembno je, da terapija ni tekma, ampak proces. Spremembe v odnosih zahtevajo čas, potrpežljivost in prakso tudi izven terapevtske sobe.
Kaj bi svetovali parom, ki razmišljajo o terapiji, a še oklevajo?
Alenka Okorn: Oklevanje je povsem normalno. Terapija pomeni stopiti iz cone udobja in priznati, da nekaj ne deluje. A prav v tem je moč. Iskanje pomoči ni znak šibkosti, ampak odgovornosti do sebe in odnosa. Najpogosteje pari po prvem srečanju začutijo olajšanje — že to, da sta oba pripravljena priti in poskusiti, je velik korak.
Kako lahko pari sami negujejo odnos med srečanji?
Alenka Okorn: Ključ so majhne stvari. Prisotnost, iskren pogovor, radovednost o partnerjevem svetu in zavedanje, da partner ni naš nasprotnik. Pomembno je tudi, da konflikte razumemo kot priložnost za razumevanje, ne kot dokaz, da odnos ne deluje. Odnos ni nekaj, kar imamo, ampak nekaj, kar gradimo.
Psihoterapija za pare ni namenjena popolnim odnosom, ampak resničnim ljudem z resničnimi izzivi. Kot poudarja Alenka Okorn, je partnerski odnos eden najmočnejših prostorov osebne rasti. Ko partnerja razvijeta sposobnost poslušanja, razumevanja in ranljivosti, odnos ne postane le stabilnejši, ampak tudi globlji in bolj izpolnjujoč. Terapija tako ne ponuja hitrih rešitev, temveč priložnost, da partnerja ponovno najdeta pot drug do drugega, bolj zavestno, bolj povezano in bolj pristno.
