Tobak spremlja človeštvo že stoletja. Nekoč sveta obredna rastlina staroselskih ljudstev Amerike se je po prihodu Evropejcev v nekaj desetletjih razširila po vsem svetu. Od takrat je postala statusni simbol, prav tako pa simbol sprostitve in družbenih stikov.
Približno petina svetovnega prebivalstva je odraslih kadilcev, zlasti v Aziji in na Kitajskem, kjer je uporaba tobaka pogosto prepletena s tradicijo in poslovno kulturo. Vendar kajenje lahko vpliva na zdravje, predvsem na dihalni in srčno-žilni sistem, še posebej v kombinaciji z okoljskimi onesnaževali. Nekatere posledice je mogoče ublažiti s sistematičnimi pregledi in drugimi preventivnimi ukrepi, vendar se svet kljub temu sooča s pomembnim vprašanjem: če tobaka ni mogoče povsem izkoreniniti, ali lahko vsaj zmanjšamo škodo, ki jo povzroča?
V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja nov pristop zmanjševanja škode. Slednji je novost v uporabi tobaka, ne pa v javnem zdravju, saj se že desetletja uporablja na različnih področjih – od prometne varnosti do preprečevanja spolno prenosljivih bolezni in obravnave drugih zasvojenosti. Ideja zmanjševanja škode je kadilcem, ki ne morejo ali ne želijo popolnoma prenehati, ponuditi manj škodljive alternative. Elektronske cigarete, naprave za segrevanje tobaka in brezdimni izdelki, kot so nikotinske vrečke, omogočajo vnos nikotina brez zgorevanja tobaka, s čimer se uporabniki izognejo najbolj škodljivemu delu procesa. Na ta način se kadilci izognejo številnim zdravju nevarnim posledicam, povezanim s kajenjem. Glavni cilj je jasen: zmanjšati tveganja za odrasle kadilce s pristopom, ki temelji na znanstvenih dokazih in preventivnih ukrepih.
Najuspešnejši primer takšne strategije predstavlja Švedska. Tam so ljudje v veliki meri opustili klasične cigarete in prešli na brezdimne izdelke, kot je tradicionalni »snus«, vrsta oralnega tobaka, ki ga danes v veliki meri nadomeščajo nikotinske vrečke. Gre za majhne izdelke, podobne čajnim vrečkam, ki sproščajo nikotin skozi dlesni, brez dima. Takšen pristop ne ščiti le uporabnikov, temveč zmanjšuje tudi izpostavljenost nekadilcev tobačnemu dimu.
Rezultat? Švedska ima danes najnižjo stopnjo kajenja v Evropi in eno najnižjih stopenj smrtnosti zaradi bolezni, povezanih s tobakom, na svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) že priznava, da se Švedska približuje cilju »družbe brez dima«. Primer kaže, da popolna prepoved ni edina pot naprej. Če škode ni mogoče povsem odpraviti, jo je mogoče vsaj zmanjšati, s tem pa zmanjšati umrljivost in razbremeniti javne zdravstvene blagajne.
Na Švedskem imajo nikotinske vrečke vodilno vlogo pri zmanjševanju škode, povezane s tobakom. Toksikološke analize kažejo, da nikotinske vrečke ne predstavljajo le manj škodljive alternative za kadilce, temveč enega varnejših načinov vnosa nikotina, z možnim pozitivnim vplivom na javno zdravje. Podobno potencial prepoznava tudi ameriška Agencija za hrano in zdravila (U.S. Food and Drug Administration, FDA), ki je izpostavila, da lahko nikotinske vrečke pomagajo kadilcem preiti z nevarnejših tobačnih izdelkov ter jih ocenila kot primerne za varovanje javnega zdravja.
Vprašanje zmanjševanja škode je bilo ena ključnih tem 11. konference pogodbenic (COP11), ki je potekala v Ženevi pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Cilj konference je usklajevanje globalnih prizadevanj za zmanjšanje povpraševanja po tobačnih izdelkih in zaščito ljudi pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, med drugim z regulacijo sestave in kakovosti tobačnih izdelkov, zahtevami po razkritju informacij ter bojem proti nezakoniti trgovini. Ena od vse večjih dilem je kako uskladiti stroge ukrepe nadzora nad tobakom s pragmatičnimi rešitvami, ki kadilcem omogočajo prehod na manj škodljive možnosti. Strokovnjaki za javno zdravje se na splošno strinjajo, da opuščanje izdelkov z zgorevanjem, ki so odgovorni za večino smrti zaradi tobaka, predstavlja enega najučinkovitejših korakov k bolj zdravi družbi.
Po drugi strani prohibicijski pristopi pogosto ne dosežejo želenih učinkov. Izkušnje kažejo, da popolne prepovedi redko zmanjšajo porabo. Namesto tega uporabnike potisnejo na neregulirane črne trge, kjer so izdelki pogosto nevarni in slabo nadzorovani. Nasprotno pa regulirani in kakovostno nadzorovani sistemi vnosa nikotina ponujajo varnejše in bolj nadzorovane alternative. Pri mladoletnikih ostajajo ključni preventivni ukrepi izobraževanje v družini in šoli ter vključevanje v športne in družbene dejavnosti, ki pomagajo preprečevati začetek uporabe nikotina in zmanjševati vpliv vrstniškega pritiska.
Zmanjševanje škode torej ni spodbujanje kajenja, temveč pragmatičen korak k zmanjševanju tveganj. Kot kaže primer Švedske, lahko odgovorna regulacija in ozaveščanje pripomoreta k družbi, v kateri ljudje postopno opuščajo cigarete – ne zaradi prisile, temveč na podlagi informirane osebne odločitve. Namesto da kadilce obsojamo, jim lahko ponudimo priložnost, da naredijo prvi korak k bolj zdravi prihodnosti brez dima. Negativni vplivi kajenja na zdravje namreč izvirajo predvsem iz katrana in snovi, ki nastajajo pri zgorevanju tobaka, ne iz nikotina samega. Svet brez dima je morda še oddaljen cilj, vendar vsak korak k zmanjšanju škode rešuje življenja.
Zato v medicinski in javnozdravstveni stroki prevladuje soglasje, da bi morali kadilci, ki ne zmorejo popolnoma opustiti nikotina, preiti na manj škodljive načine vnosa. Slovenija je dosegla opazen napredek pri zmanjševanju kajenja klasičnih cigaret med mladimi, vendar se pojavlja nov izziv – naraščajoča uporaba elektronskih cigaret. Učinkovita zaščita mladih zato zahteva kombinacijo izobraževanja, ustrezne regulacije in stalnega spremljanja hitro spreminjajočih se trendov.
Razprave na konferencah, kot je COP11, ter globalni dogovori nakazujejo, da se svet pomika k bolj uravnoteženemu in znanstveno utemeljenemu pristopu k nadzoru nad tobakom, ki temelji na varnosti in postopnem zmanjševanju kajenja. Primerjava posledic prohibicijskih pristopov s progresivnimi, na dokazih temelječimi politikami jasno kaže, da prepovedi pogosto ne delujejo in lahko ustvarijo dodatne družbene, pravne in gospodarske težave. Popolna odprava kajenja je morda dolgoročen cilj, vendar šteje vsak korak na tej poti.
Prof. dr. Tamara Lah Turnšek
