Zima je Slovencem v preteklem obdobju že pokazala zobe. Termometri so ponekod pokazali tudi –15 stopinj Celzija in vse kaže, da prave otoplitve še ni na vidiku. Ko zunaj vlada mraz, si želimo toplote, ki je stalna, takojšnja in neodvisna od vremenskih razmer. Prav v takšnih obdobjih pride do izraza zanesljivost ogrevalnega sistema, ki mora delovati brezhibno tako v toplejšem obdobju kot tudi v najhujšem mrazu.
Ogrevanje mnogim predstavlja velik strošek. Spletna stran Zemeljski plin navaja, da naj bi Slovenci domove ogrevali več kot 200 dni na leto. To pomeni, da so številke na položnicah višje skoraj sedem mesecev v letu. Mnogi za osnovno potrebo po toploti v tem obdobju odštejejo vrtoglave vsote denarja, saj ne vedo, kje vse lahko prihranijo. Za piko na i pa pogoste alternative ne omogočajo takojšnje in dolgotrajne toplote.
Prav zato postaja izbira zanesljivega in učinkovitega ogrevalnega sistema ključna. Plinski kondenzacijski kotli ponujajo rešitev, ki združuje nižje stroške in stalno toploto. Z uporabo plina iz omrežja lahko stroške ogrevanja zmanjšate tudi do 65 odstotkov. Za gospodinjstva to pomeni konkretne prihranke ob zagotovilu, da so prostori vedno prijetno topli. In ker se o plinu iz omrežja ob znatnih padcih temperature pri nas veliko šušlja, je čas, da raziščemo, katere informacije o njem držijo in katere ne.
Foto: Profimedia
Ko pritisne mraz, se naši pogovori vrtijo o tem, kako ogrevamo naš dom in kako visoke so naše položnice. Nobena skrivnost ni, da si vsi želimo učinkovito in zanesljivo ogrevanje, brez presenečenj na računu. Iščemo rešitve, ki delujejo takoj, ne glede na jutranji mraz ali nenadne padce temperature. Ko se termometri spustijo pod ničlo, postane jasno, kako pomemben je zanesljiv ogrevalni sistem. Prav v takšnih obdobjih se pokaže razlika med tistimi, ki se spopadajo s hladnimi prostori in težavami z ogrevanjem, in tistimi, ki brezskrbno uživajo v toplem razkošju svojega doma.
Dobro je vedeti, da plin iz omrežja ostaja cenovno konkurenčen energent. Sodobni kondenzacijski plinski kotli porabijo bistveno manj energenta kot stare naprave. To pomeni za gospodinjstva nižje mesečne stroške. Plinski kotli so bistveno cenejši od drugih ogrevalnih sistemov, kar prinaša znatne prihranke že pri začetni investiciji. Primerni so tako za novejše gradnje kot tudi za starejše stavbe z radiatorskim ogrevanjem.
Ogrevanje s plinom iz omrežja zagotavlja zanesljivo in stalno toploto tudi pri najnižjih zimskih temperaturah, medtem ko so druge rešitve lahko manj učinkovite in precej dražje. Delovanje plinskega kotla ni odvisno od zunanje temperature, sonca ali razmer v elektroenergetskem omrežju, kar pomeni, da je toplota na voljo vedno in takoj. Hitro segrevanje prostorov izboljšuje bivalno udobje, zlasti ob jutranjih ohladitvah ali nenadnih padcih temperatur. Hkrati plin poskrbi tudi zadostno količino sanitarne tople vode. Sodobni plinski kondenzacijski kotli dosegajo visok izkoristek, polno moč in stabilne obratovalne stroške tudi v najhujšem mrazu.
Foto: GIZ DZP
Priklop na plin je hiter in preprost, saj večino postopkov opravi lokalni operater distribucijskega omrežja. Najboljša novica: investicija v priključek je pogosto celo brezplačna! V primeru, da je plinovod že napeljan do vaše hiše, je potrebna zgolj vgradnja plinskega kotla. Za vse, ki vas skrbi, kako izgleda plinski kotel: gre za majhno in neslišno napravo, ki se poda v vsak prostor.
Toplota, ki se proizvaja, je na voljo takoj. Hitro segrevanje prostorov posledično izboljšuje bivalno udobje, zlasti ob jutranjih ohladitvah in nenadnih padcih temperatur. Dodati moramo, da je slovensko plinsko omrežje robustno in zanesljivo. Zasnovano je za vršne obremenitve v zimskem času, zato je oskrba nemotena tudi ob največji porabi.
Evropska unija obravnava plin kot bistveni element oskrbe z energijo, zato zanesljivi oskrbi s plinom posveča veliko pozornosti. V Sloveniji je uporaba možna v kar 86 občinah z delujočim plinovodnim omrežjem. Z njim se oskrbuje več kot 135 tisoč odjemalcev. Za zanesljivost dobave plina skrbijo lokalni operaterji, ki zagotavljajo brezhibno delovanje in razvoj omrežja, ter dobavitelji plina.
Foto: GIZ DZP
Nekateri se za ogrevanje na plin ne odločijo zaradi varnostnih bojazni, kar je povsem odvečna skrb. Današnji plinski sistemi so zelo varni. Plinski kotli za izgorevanje uporabljajo zrak od zunaj, zato v prostoru ni nevarnosti pomanjkanja kisika ali pojava škodljivih plinov. Notranje plinske napeljave so izdelane po zelo strogih standardih, ki so še strožji kot pri plinu iz cistern (UNP). Sodobni plinski kotli imajo varnostne senzorje, ki že ob najmanjši težavi takoj ustavijo delovanje.
Stari kotli so zajemali zrak iz prostora, zato so ob pomanjkanju zraka v njem nastajali ogljikov monoksid in drugi strupeni plini. Sodobni kondenzacijski kotli z zaprto komoro danes to preprečujejo, ker zrak za zgorevanje črpajo neposredno od zunaj. Plin iz omrežja (metan) je bistveno lažji od zraka kar pomeni, da se ob morebitnem uhajanju dvigne navzgor in se hitro razkropi ter se zato ne kopiči v prostoru.
Plin iz omrežja je najbolj razširjeno in zaupanja vredna oblika ogrevanja v Evropi, saj združuje zanesljivost, udobje in dolgoročno prilagodljivost. Moderni plinski kotli obljubljajo čisto in učinkovito ogrevanje, kar prispeva k boljši kakovosti zraka. Ogrevanje na plin ni le rešitev za danes – omogoča tudi prehod na obnovljive pline, kot je biometan. Brez sprememb obstoječih naprav.
Plin bo imel pomembno vlogo v zeleni prihodnosti, saj obstoječe plinovodno omrežje in kondenzacijski kotli že danes omogočajo postopni prehod na obnovljive vire energije. Odličen primer je biometan. Ta velja za 100 % obnovljiv vir energije iz kmetijskih ostankov in odpadkov. Njegova proizvodnja podpira krožno gospodarstvo in zmanjšuje količino odpadkov. Plini iz omrežja bodo še desetletja z nami – zanesljivo in pripravljeni na prihodnost.
Foto: GIZ DZP