Zakaj je tradicionalni slovenski zajtrk več kot zgolj obrok?

Vsako leto v novembru obeležujemo tradicionalni slovenski zajtrk. Na ta dan po šolah in vrtcih po vsej državi zadiši po domačih dobrotah. “Projekt naj bi nas spomnil, da je hrana, ki so jo pridelali in pripravili ljudje na naših kmetijah, v kmetijskih in živilskih podjetjih in zadrugah, bolj sveža in okusnejša,” sporočajo iz Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Otroke, mladino in širšo javnost v novembru seznanjamo o pomenu zajtrka ter pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil, ki so pridelana oziroma predelana v Sloveniji. Tradicionalen slovenski zajtrk je sestavljen iz mleka, masla, kruha, medu in jabolk ali drugega svežega ali suhega sadja brez dodanega sladkorja. Pri tem je pomembno, da je kruh proizveden v Republiki Sloveniji, vsa druga živila pa morajo biti pridelana in predelana v Republiki Sloveniji.

Tradicionalni slovenski zajtrk nosi lepo sporočilo

Namen projekta ni zgolj, da otroci zaužijejo hranljiv obrok, ampak da poskušajo razumeti njegovo ozadje. Učitelji in vzgojitelji se širom Slovenije trudijo, da bi naši najmlajši spoznali, da hrana ne pride iz trgovine, temveč iz dela pridnih rok slovenskih čebelarjev, kmetov in pekov.

Gre za jutro, ko se vsi učimo preprostega, a pomembnega sporočila: začeti dan z dobrim zajtrkom pomeni spoštovati sebe, svoje telo in okolje, ki nam daje vse, kar potrebujemo. Kruh, mleko, med, maslo in jabolko so več kot samo živila. V novembru nas povezujejo, opevajo slovensko podeželje in številne druge dragocenosti, ki jih pogosto spregledamo.

Tako pomembno vlogo ima kruh

Vsaka sestavina na krožniku ima svojo zgodbo in simbolični pomen, ki nas povezuje s koreninami. Kruh ni zgolj osnovno živilo, pač pa je tudi simbol dela, povezanosti in spoštovanja do narave. Pot od zrna do hlebca je dolga in zahteva velika truda, znanja in potrpežljivosti. Prav zato kruh v slovenski kulturi že stoletja velja za sveto dobrino, ki jo spoštujemo in s katero nikoli ne smemo ravnati lahkomiselno.

Da bi spoštovanje do kruha in domačih živil približali tudi mlajšim generacijam, Žito in Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) že vrsto let prirejata skupne projekte. Ena takšnih je tudi letošnja kampanja Ko deliš kruh, deliš prijaznost – za boljši dan otrok, ki spodbuja otroke, družine in šole, da dobro razmislijo o vrednotah, kot so prijaznost, sodelovanje in hvaležnost.

ZPMS otrokom daje priložnost, da izrazijo svojo ustvarjalnost in spoznajo pomen skupnosti, Žito pa s svojo tradicijo in znanjem o peki kruha simbolično povezuje generacije. Skupaj dokazujeta, da se toplina doma ne skriva samo v pečici, ampak v ljudeh, ki znajo deliti.

Zakaj kruh povezuje?

Kruh ima moč povezovati ljudi. To počne že vrsto generacij, poleg tega pa nas tudi uči, da je deljenje najbolj preprost in najmočnejši način izražanja prijaznosti. Tega se zaveda tudi eden največji dobaviteljev kruha in pekovskih izdelkov v Sloveniji. “Z imenom letošnje kampanje se kruh odlično poveže, saj je simbol prijaznosti, dobrodošlice, prijateljstva in toplih medčloveških odnosov,” sporoča Sanela Dmitrović, direktorica marketinga v Žitu.

“S sodelovanjem v dobrodelni akciji Zveze prijateljev mladine Slovenije želimo otrokom in mladim predstaviti, da je kruh naša tradicionalna hrana, ki dopolnjuje praktično vsak obrok v našem dnevu. Nenazadnje pa želimo pokazati tudi na simbolni ravni, da je prijazno, če kruh podeliš s svojimi prijatelji in najbližjimi.“