Pokojninska reforma prinaša pomembne spremembe, katerih namen je izboljšati življenje vseh generacij upokojencev, posebno pozornost pa namenja najbolj ranljivim skupinam. Cilj reforme je pravičnejši sistem, ki bo zagotavljal dostojnejše pokojnine ter ostal stabilen tudi v prihodnosti.
Invalidi, ki prejemajo pokojnino ali nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, so pogosto v slabšem gmotnem položaju kot drugi upokojenci, enako velja tudi za prejemnice in prejemnike vdovskih in družinskih pokojnin. Reforma zato prinaša vrsto ukrepov, s katerimi se njihov socialni položaj izboljšuje, od višjih pokojnin in ugodnejših pravil za odmero do poenostavljenih postopkov in hitrejših poti do poklicne rehabilitacije.
Za prejemnice in prejemnike vdovskih in družinskih pokojnin se zvišuje odmera njihovih pokojnin za pet odstotnih točk na leto v letih 2026 in 2027. Tako bo leta 2027 odmera za vdovsko pokojnino znašala 80 odstotkov, kar je za dobrih 14 odstotkov več kot do zdaj. Za družinsko pokojnino bo odmera leta 2027 znašala 80 odstotkov za enega družinskega člana, 90 odstotkov za dva in 100 odstotkov za tri ali več družinskih članov.
Ena ključnih sprememb za invalide je ugodnejše vrednotenje prištete dobe. Po novem bo prišteta doba pri odmeri invalidskih pokojnin in nadomestil znašala dve tretjini obdobja med nastankom invalidnosti in dopolnjenim 67. letom starosti. Tako bo bolj upoštevana poklicna in življenjska pot posameznika in bodo zmanjšane razlike med tistimi, ki so zaradi invalidnosti predčasno končali svojo delovno pot.
Najnižja oziroma zagotovljena invalidska pokojnina se bo zvišala za 22 odstotkov, z zdajšnjih 41 odstotkov na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Zvišanje bo veljalo tako za nove kot tudi za obstoječe invalidske upokojence. Ta ukrep je posebno pomemben tudi za kmete, ki so zavarovani za ožji obseg pravic, saj bodo deležni višjih zagotovljenih pokojnin. Na višino invalidskih pokojnin in nadomestil bo pozitivno vplival tudi višji splošni odmerni odstotek, ki bo znašal 70 odstotkov povprečja plač v aktivni dobi, kar v primerjavi s trenutno ureditvijo pomeni v povprečju za osem odstotkov višjo odmero pokojnin.
Pokojnina se bo zvišala tudi v primeru invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela. Odmera se bo z 41 odstotkov postopoma dvignila na 50 odstotkov dejanske pokojninske osnove. Ta sprememba bo v celoti uvedena do leta 2029, z letnim zviševanjem za dve oziroma tri odstotne točke.
Reforma prinaša tudi administrativne poenostavitve in omogoča hitrejši začetek postopka poklicne rehabilitacije, kadar je to v korist in varno za posameznika. Namen teh sprememb je zagotoviti hitrejše vključevanje v delovno okolje, kjer invalidnost ne pomeni trajne izključenosti, temveč prilagojeno delovno aktivnost. Predlog sprememb invalidskega zavarovanja predvideva tudi nekatere poenostavitve, tako da bi se nadomestila določala enako glede na delovnopravni status, in spremembe, ki bi pripomogle k hitrejšemu postopku. Invalidom II. in III. kategorije, ki so dopolnili 62 let in so v zadnjih desetih letih najmanj osem let prejemali invalidsko nadomestilo kot brezposelne osebe, se s pokojninsko reformo omogoča administrativna upokojitev.
Reforma je pomemben korak k dostojnejšim pokojninam, ob tem, da se sistem ne bo sesul pod težo demografskih sprememb. Spremembe se bodo uvajale postopoma, tako da bo imel sistem dovolj časa za prilagoditev brez šokov, kakršne smo že doživeli v preteklosti.
Dolgoročne spremembe reforme so bile usklajene skozi dolgotrajen in vključujoč socialni dialog, kar daje spremembam dodatno legitimnost.
Več o pokojninski reformi na: Pokojninska reforma | GOV.SI
GOVSI Podkast – Medgeneracijska solidarnost je temelj pokojninskega sistema
Kako odgovoriti na demografske izzive in zagotoviti pravičnejše, vzdržnejše pokojnine za vse generacije? Bomo lahko živeli od svojih pokojnin?Prisluhnite epizodi GOVSI podkasta z Igorjem Feketijo, državnim sekretarjem na MDDSZ in glavnim pogajalcem pri pripravi pokojninske reforme, ki razlaga ključne novosti reforme, kaj dejansko uvaja in kje se pojavljajo napačne interpretacije.
»Ne želimo siliti ljudi, da bi delali dlje kot je potrebno. Še posebej tistih, ki so začeli delati zelo zgodaj, opravljali težka dela in so danes izčrpani. Bilo bi nepravično in nečloveško, da bi jih prisilili ostati na delu dlje kot zmorejo.«