Majhna rana hitro lahko postane velik problem, če je ne oskrbimo pravilno. Preden posežete po prvem obližu ali mazilu, si preberite nekaj ključnih zadev o oskrbi svežih ran.
Topli večeri, dolgi sprehodi, vonj po sveže pokošeni travi in petje škržatov bodo kmalu postali del našega vsakdana. Poletje je obdobje, ko večji del našega prostega časa preživimo v naravi, bodisi ob obali, v visokogorju ali kar na domačem dvorišču. Poletne avanture pa niso vedno tako brezskrbne, kot bi si želeli. Z več gibanja, športnimi aktivnostmi in preživljanjem časa na prostem se poveča tudi tveganje za poškodbe – od lažjih odrgnin in pikov žuželk do zvinov, opeklin in celo žuljev.
Čeprav se manjše rane v večini primerov res zacelijo same, lahko nepravilna oskrba vodi v zaplete pri celjenju. V članku preberite in obnovite svoje znanje o pravilni oskrbi rane
Koža je naš največji organ in predstavlja kar 15 % človekove teže. Brani nas pred vdorom tujkov, uravnava telesno temperaturo in tekočino. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da zanjo primerno poskrbimo ob vsaki nezgodi. Ste vedeli, da so se včasih z ranami ukvarjali tako imenovani ranocelniki? Danes pa si jih najpogosteje oskrbimo kar sami. V kolikor pa se znajdete v situaciji, ko se morate po informacije zateči na internet, si zapomnite naslednje:
1. Pred oskrbo rane si vedno umijemo roke.
2. Rano dobro speremo – bodisi s fiziološko raztopino, mlačno tekočo vodo ali vodo iz plastenke, če smo nekje na poti. Na ta način iz rane odstranimo umazanijo in trde delce.
3. Izogibamo se uporabi razkužil – ta namreč upočasnijo začetni proces celjenja. S svojim delovanjem ne uničijo zgolj bakterij, temveč tudi naše celice, ki sprožijo normalno vnetno fazo in obnovo poškodovane kože. Razkužila uničijo tudi tiste bakterije, ki na površini naše kože tvorijo zaščitni mikrobiom, ki preprečuje rast patogenih mikroorganizmov.
4. Svežo rano zaščitimo – na ta način preprečimo vdor bakterij ali dodatne poškodbe, obenem pa tudi ohranimo optimalno vlažno okolje. V začetnih fazah je vlaga ključnega pomena, saj se celice, ki tkivo obnavljajo, lažje premikajo.
5. Rano zračimo – po nekaj dneh (običajno po 1–3 dneh), ko rano začne preraščati novo tkivo, jo lahko pustimo odkrito, če ta ni na mestu, kjer bi se pogosto drgnila ali umazala.
6. Večje in globlje rane zahtevajo zdravniško oskrbo – enako velja tudi za vbode z iglo, ob ugrizu živali ali v primeru, da rana močno krvavi.
Za rano v prvih dneh po poškodbi je ključna nega, ki vzdržuje optimalno vlažno okolje, hkrati pa preprečuje okužbo. Prevezo je priporočljivo menjati na 1–3 dni, odvisno od velikosti rane, izločka in obrabe preveze. Pri menjavi preveze bodite pozorni na:
– vonj,
– barvo,
– količino izločka,
– robovi rane (rdečina, gnojni izloček).
Pred prevezo si temeljito umijemo roke. V primeru, da je rana prekrita z gazo ali obližem, ju dobro namočimo, da sama odstopita od rane. Potem previdno očistimo tudi rano. Z mlačno vodo ali fiziološko raztopino jo dobro navlažimo, da lažje odstranimo morebitne izločke ali ostanke pripomočkov za celjenje ran. Lahko si pomagamo tudi z vlažilno sterilno gazo. Če je rana brez izločka, jo lahko pustimo odkrito, v nasprotnem primeru pa uporabimo sterilno gazo ali obliž. Preden rano pokrijemo, lahko uporabimo tudi sodobne pripomočke za celjenje ran.
Naš prvi odziv ob poškodbi je preplet mnogih dejavnikov. V prvi meri gre za odraz našega notranjega počutja in preteklih izkušenj. To, kako odreagiramo, ko se poškoduje eden od naših najmlajših, močno vpliva na to, kako bo odreagiral tudi on sam. Pomembno je, da ostanemo mirni. Včasih je ob poškodbi dovolj le nekaj mirnih vdihov, spet drugič pa bo za nas bolj pomirjujoče, če bo prve korake prevzel nekdo drug, bodisi mož, prijateljica ali nekdo od starih staršev. Lahko pa se zgodi, da bomo z neverjetno treznostjo presenetili celo samega sebe.
Predvsem pa: življenje je igra, poškodbe pa so del vsakdana. V takšnih trenutkih je ključnega pomena, da prisluhnete otroku, ko pove, da se boji bolečine. Ne prepričujte ga, da ga ne boli ali da je rana resnično majhna in da ne boli. O bolečini z njim govorite iskreno in mu povejte, da bo ta minila. Marsikdo vam bo priporočil tudi, da otroka vključite v oskrbo rane kot pomočnika in ga na ta način zamotite ter ustvarite bolj prijetno vzdušje.
Oskrba ran, kot so odrgnine ali ureznine je enostavna, če se držimo treh ključnih točk: čiščenje rane, zaščita in optimalno okolje za naravno celjenje. Med izdelki, ki pri tem učinkovito pomagajo, sta sprej in mazilo Cicatridina, ki s pomočjo hialuronske kisline pospešujeta obnovo tkiva in celjenje kože.
Sprej Cicatridina je primeren predvsem za oskrbo odrgnin, opeklin prve in druge stopnje, kirurških ran, preležanin in kožnih razjed, medtem ko se mazilo Cicatridina poleg naštetega priporoča tudi v primerih draženja in rdečine kože (tudi po posegih pilinga, epilacije in laserskih tretmajih), kožnih razpok, prask ter izpuščajev.