Če bi mi kdo pred nekaj leti rekel, da bom enkrat z veseljem sedela na lastni terasi, obdana z zelenjem, elegantnim lesenim videzom pod nogami in mehko večerno svetlobo, bi se mu smejala. Moja terasa je bila namreč dolgo bolj podobna skladišču za kolesa in prazne lonce kot prijetnemu kotičku za sprostitev. Potem pa je prišlo tisto sobotno jutro, ko sem se zbudila in si rekla: »Zdaj pa dovolj. Čas je, da se lotim preobrazbe terase!«
In naj ti povem: ni tako komplicirano, kot se zdi.
Zakaj sploh prenavljati teraso?
Teraso pogosto dojemamo kot dodatek, skladišče ali luksuz, za katerega nikoli nimamo časa. Ampak če jo uredimo premišljeno, postane najlepši del doma.
Je podaljšek dnevne sobe, le da ima svež zrak in sonce.
Je prostor za druženje, pa naj gre za jutranjo kavo ali večerni žar s prijatelji.
In ne nazadnje – s čisto praktičnega vidika – dobra terasa tudi dvigne vrednost nepremičnine.
Jaz sem svojo uredila s pomočjo WPC desk, nekaj osnovnega orodja in s kančkom potrpežljivosti.
Danes me gostje vedno vprašajo: »Kdo ti je to naredil?«
Moj ponosen odgovor? »Jaz. In Bauhaus.«
1. korak: Načrtovanje terase
Preden začneš kar koli razbijati, rezati in vijačiti, si vzemi čas za dober načrt. Upoštevaj:
- velikost površine,
- nivo in odvodnjavanje,
- želeni videz in
- praktičnost za vzdrževanje.
Najbolje je, da si narišeš preprost načrt z merami in si že v tej fazi ogledaš nekaj izdelkov, pobrskaš po spletu za idejami in si resnično vzameš čas, da dobiš navdih.
2. korak: WPC deske
Lahko se seveda odločiš tudi za katerega od drugih materialov, tu najdeš odličen vodič, ki ti bo pomagal pri izbiri pravega. Vendar ti iz izkušenj povem, da se WPC deske resnično odlično obnesejo. Gre za lesno-plastični kompozit, ki združuje lepoto lesa in trpežnost plastike.
Prednosti WPC desk:
- Brez vzdrževanja – ni potrebe po oljenju ali barvanju.
- Vodoodporne in odporne proti UV-žarkom – idealne za vse vremenske muhe.
- Dolga življenjska doba – marsikateri lastnik mi je rekel, da so še po 10 letih kot nove.
- Preprosta montaža – z nekaj vijaki in podkonstrukcijo to zmore vsak, ki zna držati vrtalnik.
Pri WPC deskah bodite pozorni še, da obstajajo votli in polni profili. Votli so lažji, ampak malce manj obstojni in vzdržljivi; polni imajo zato načeloma daljšo življenjsko dobo, saj so odpornejši proti vremenskim vplivom.
3. korak: Podkonstrukcija
Tukaj ne varčuj. Če bo podkonstrukcija slaba, bo škripalo, se posedalo ali celo razpadlo. Jaz sem uporabila WPC profile, lahko bi pa tudi lesene.
- WPC podkonstrukcijske letve so popoln par k WPC podnim deskam. Odporne so proti vlagi, vremenskim vplivom in UV-žarkom. Zaradi stabilne sestave iz lesno-plastičnega kompozita se ne krivijo kot navaden les in so skoraj brez vzdrževanja. Prava izbira, če želiš, da ti terasa služi dolga leta.
- Impregnirane lesene letve so naravna rešitev. Pomembno pa je, da so dobro zaščitene in primerno privijačene. Če se odločiš za to možnost, priporočam dodatno zaščito s premazi za zunanje lesene površine.
Majhen trik: če uporabljaš WPC letve, preveri, da razmik med nosilci ne presega 40 cm – tako bo terasa res stabilna, tudi če bodo po njej skakali otroci.
4. korak: Montaža
Ko imaš podkonstrukcijo postavljeno, gre vse precej hitro. Deske se običajno pritrjujejo s posebnimi sponkami in vijaki, ki jih ne vidiš. Ta »nevidna montaža« je bila zame pravi mali estetski bonus, saj je terasa na koncu res videti čista in moderna, brez motečih vijakov na površini.
Pri montaži sem si pomagala z distančniki, da so bili razmiki med deskami popolnoma enakomerni. To ni samo lepše na pogled, ampak omogoča tudi dobro odtekanje vode ob dežju in preprečuje, da bi se deske sčasoma raztezale ali premikale.
Nekaj desk sem morala prirezati – pri tem je zelo prav prišla vbodna žaga z rezilom za plastiko, ki lepo reže tudi WPC materiale brez trganja robov. Pomembno je, da prerežeš deske počasi in natančno, z oporo na delovni mizi ali klopi.
Postavitev prvih dveh desk je bila najtežja. Vse sem trikrat preverila, potem pa so stvari kar stekle. Vsaka nova deska je bila lažja, gib samozavestnejši.
Vklopila sem radio in uživala v sončni svetlobi tistega konca tedna, medtem ko sem delala.
Dva dneva pozneje: čista zmaga. Ni bilo brez znoja, ampak bilo je vredno. In priznam – ko sem zaključila še zadnjo vrsto in stopila nekaj korakov nazaj, sem bila resnično ponosna nase. Vse deske so bile na svojem mestu, pod nogami ni nič škripalo in res je bilo videti odlično!
5. korak: Udobje in detajli
Lepa podlaga je šele začetek. Ko sem stopila nazaj in si rekla »o. k., zdaj pa imam teraso«, je bila še vedno samo – terasa. Za pravi ambient sem dodala:
- zunanje solarne svetilke,
- velike okrasne lonce z zelišči (bazilika in rožmarin nista samo videti odlično, ampak tudi dišita fantastično),
- senčilo z UV-zaščito (idealno za popoldansko kavico)
- lesene klopi in mizico ter
- obvezno mehke blazine.
Strošek? Nižji, kot si misliš
Vem, vsi se vprašamo isto: »Koliko me bo to stalo?« Jaz sem porabila nekaj več kot 1000 € za 12 kvadratnih metrov površine, vključno s podkonstrukcijo, vijaki in dodatki.
Če bi najel mojstra, bi bila cena zlahka še enkrat višja. Plus – ni boljšega občutka kot sedeti na terasi, ki si jo zgradil sam. Če imaš dva dni časa, nekaj osnovnega orodja in voljo, si lahko svojo teraso urediš sam. Ni treba biti profesionalni mojster.
Kaj torej potrebuješ za svojo DIY teraso?
Tukaj je hiter nakupovalni seznam stvari, ki sem jih uporabila:
- WPC deske (dolžino izračunaj glede na kvadraturo),
- nosilni WPC profili,
- distančniki,
- vijaki in sponke,
- osnovno orodje, kot so vrtalnik, žaga in vodna tehtnica, in
- dekor: solarne lučke, lonci, senčila, blazine.
Vse to najdeš lahko kar na spletu – tam, kjer imajo največ izbire in vse za dom in vrt, v Bauhausu. Lahko se pa oglasiš kar v eni izmed poslovalnic v Ljubljani, Mariboru in kmalu tudi v Kopru in za dodatne napotke vprašaš prijazne svetovalce.