Parodontoza ali paradontoza sta pogovorna izraza za parodontalno bolezen.
Izraz zajema široko paleto kroničnih vnetnih bolezni obzobnih tkiv, ki obdajajo in podpirajo zobe. Predstavlja resno bakterijsko okužbo, ki nezdravljena lahko vodi celo v izgubo zob. Zadnja večja raziskava v Sloveniji je pokazala, da ima več kot 90 % Slovencev eno od oblik vnetja obzobnih tkiv, pri kar 45–65 % odraslih so že vidni zobni žepki in s tem parodontalna bolezen (Stomatološka klinika Ljubljana; Skalerič in sodelavci, 2008).
Kako parodontoza nastane?
Nastanek parodontoze je posledica kopičenja in razmnoževanja bakterij v zobnih oblogah na površini zoba ob robu dlesni. V njih so zaradi ugodnih anaerobnih pogojev (okolje brez kisika) prisotne večinoma škodljive bakterije. Če zobnih oblog ne odstranjujemo vsakodnevno, že v nekaj dneh povzročijo vnetje dlesni (gingivitis). Pri gingivitisu so znaki vnetja omejeni na dlesen in se kažejo z oteklino, spremembo barve dlesni v temno rdečo ter krvavitvijo ob ščetkanju ali nitkanju. Če vnetja dlesni ne odpravimo, lahko napreduje v parodontalno bolezen, takrat propadajo tudi ostala obzobna tkiva, obzobni žepi se poglabljajo, pojavi se zadah, zobje postanejo majavi in izpadejo.
Parodontoza in njeni vzroki
Pri vzroku nastanku in napredovanju parodontoze sta na prvem mestu zobne obloge in nezadostna ustna higiena. Pomembni so še drugi rizični dejavniki, kot so genetika, hormonske spremembe, stres, sladkorna bolezen in osteoporoza ter uživanje zdravil, ki zmanjšujejo obrambno sposobnost organizma. Kajenje lahko prikrije simptome vnetih dlesni, zato je pri kadilcih tveganje za razvoj parodontalne bolezni večje. Snovi v tobačnem dimu (nikotin) namreč krčijo žile in dolgoročno povzročajo zadebelitev povrhnjice, zato so najpogostejši simptomi izraženi v manjši meri. Parodontologa običajno obiščejo prepozno, ko je bolezen že močno napredovala.
Znaki parodontoze
Ko nastopi parodontitis, so prvi znak otekle, boleče in krvaveče dlesni. Zobje se umikajo od dlesni, postanejo občutljivi ter na videz daljši. Kadar je prisotno še gnojenje dlesni, se pojavi slab okus in zadah. Spremeni se tudi ugriz, saj zobje lezejo narazen ter med njimi nastajajo špranje.
Ko nastopi parodontitis, so prvi znak otekle, boleče in krvaveče dlesni. Zobje se umikajo od dlesni, postanejo občutljivi ter na videz daljši. Kadar je prisotno še gnojenje dlesni, se pojavi slab okus in zadah. Spremeni se tudi ugriz, saj zobje lezejo narazen ter med njimi nastajajo špranje.
Posledice kroničnega vnetja dlesni
Kronično vnetje ima vpliv tudi na splošno zdravje. Preko vnetne rane v ustih v krvni obtok vdrejo bakterije in tako dosežejo druge oddaljene organe. Posledično je parodontoza povezana s tveganjem za nastanek ali poslabšanje drugih sistemskih bolezni kot so srčno žilne motnje, pljučne bolezni, bolezni ledvic in težave med nosečnostjo.
Zdravljenje parodontoze
Pri vnetju dlesni je zdravljenje uspešno že z vzdrževanjem ustrezne ustne higiene in odstranitvijo trdih zobnih oblog. Kirurško zmanjšanje obzobnih žepov in preoblikovanje obzobnih tkiv tako, da je odstranjevanje zobnih oblog olajšano, opravi parodontolog. Sodobni načini zdravljenja bolezni obzobnih tkiv zajemajo tudi uporabo laserja, probiotikov, ozona, vedno večji je poudarek na uporabi izdelkov z aktivnim kisikom, ki jih najdemo na spletni strani enikam.si. OROXID® forte oralna raztopina 250 ml je edina oralna raztopina na osnovi aktivnih kisikovih spojin, ki je registrirana kot medicinski pripomoček za ustno higieno in zdravljenje bolezni obzobnih tkiv. Deluje protimikrobno ter hkrati spodbuja obnovo poškodovane ustne sluznice. Mehurčki kisika mehanično očistijo težko dostopna mesta pod dlesnijo in med zobmi ter zagotovijo ustrezno ustno higieno težko dostopnih mest pri zobnih aparatih, vsadkih, protezah, mostičkih in prevlekah. Ob redni uporabi se zmanjša vnetje in krvavenje dlesni.