Delo na domačem zelenjavnem vrtu se ne zaključi jeseni. Prav nasprotno, v jesenskem času poskrbimo za zemljo in njene prebivalce. To je čas za založno gnojenje, dodajanje komposta in ohranjanje humusa v domači zemlji.
Jeseni gnojimo vrt
Celotna rastna sezona, od zgodnje pomladi pa vse do pozne jeseni, je zelo intenzivna in zahtevna za zemljo. Porabljamo zelo veliko hranil, a jih številni pozabijo vrniti. Pametni vrtnar ima v mislih že naslednjo sezono in ve, da bo potrebno založno dodati kar nekaj hranil.
Domači zelenjavni vrt je vedno razdeljen glede na kolobar. Večinoma uporabljamo kar 3 – letnega ali celo več-letnega. Tako na poljino dodamo kompost in s tem vnesemo veliko organske snovi ter hranil. Zakaj samo 1 poljino? Ker kompost dodajamo na 3 leta, saj vsebuje veliko hranil. Uporabimo visoko kakovostni Compo Kompost.
Naslednjo poljino pognojimo s odličnim rudninskim gnojilom Rasti Modro gnojilo. Tako dodamo porabljeni kalij, fosfor in številna mikrohranila nazaj v zemljo. Tretjo poljino pa pogosto ne gnojimo ali pa malo. Na njej so sigurno že jesenske in zimske solatnice ter čebulnice.
Humus je v zdravi zemlji
Zdrava zemlja je polna življenja. Od najmanjših mikroorganizmov pa vse do velikih kot so deževniki in krt. Takšna tla so rodovitna in na njih pridelamo kakovostno hrano. S pravilno obdelavo moramo tem prebivalcem zagotoviti dobre življenjske pogoje. Zelo pomembni so mikroorganizmi ter glive, ki jih štejemo v milijarde na kubični centimeter. Ti ustvarijo humus iz organske snovi, katero mora zagotoviti vrtnar. Organsko snov vnašamo z organskim gnojilom Rasti Hlevski gnoj. Tega samo potresemo po zemlji pred dežjem ali dobro zalijemo, da se hranila raztopijo in so na voljo rastlinam. Ker je gnojilo peletirano, je enostavno za uporabo s trosilcem za mineralna gnojila. Velikost peletov zagotavlja enakomeren raztros po celotni površini. Da vnesemo večjo količino organske snovi, pa uporabimo domači kompost ali Compo Kompost.
Poskrbimo za organsko snov
Za dobra in zdrava tla je potrebna organska snov. Kako zelo je pomembna organska snov, kmetovalci vedo že tisočletja. Vsako leto jo izgubljamo z naravnimi procesi, ki jih imenujemo mineralizacija. Tudi tu sodelujejo mikroorganizmi, ki porabljajo organsko snov in jo spreminjajo v mineralno. Organsko snov dodajamo v obliki organskih gnojil in komposta.
Če ocenimo, da je naša vrtna zemlja izčrpana ali imamo peščena tla, potem je prava izbira Compo Kompost. V peščenih tleh povezuje talne delce med sabo in s tem omogoča boljše zadrževanje vode in hranil v tleh. V močnih ilovnatih, glinenih tleh pa dobro rahlja tla in jih dela bolj odcedna. Vezava organskega gnojila na talne delce ima vlogo tudi pri varovanju okolja, saj se ta ne izpira v podtalnico. Compo Kompost ne vsebuje škodljivcev, bolezni ali plevelov, saj gre za kompost iz kontroliranega procesa.
Rahla zemlja in zastirka
Za svoje delovanje in pravilen razvoj tako rastline kot mikroorganizmi potrebujejo kisik. Zemlja mora imeti dovolj por za izmenjavo plinov (kisik, ogljikov dioksid) in vode, v kateri so raztopljena hranila. Za zadrževanje hranil v območju korenin sta pomembna humus in glina, saj se na njiju vežejo hranila. Težavo predstavljajo težka tla, kjer je manjša izmenjava plinov in vode.
V rahlih tleh je za jesensko obdelavo zemlje primerno in povsem zadosti le rahljanje z vilami. Ko posadimo vrtnine ali pa če pustimo zemljo prazno, jo je najbolje zastreti z zastirko. To dodajamo zemlji v drugi polovici jeseni. Uporabljamo jo zato, da zmanjšamo erozijo ter ohranjamo zemljo čim dlje toplo. Jeseni uporabljamo rjavo zastirko, kot je slama ali pa uporabimo BIO Organsko zastirko. Ta temeljito zastre zemljo in se s časom lepo vdela v tla.
Pri težkih tleh pa je tako, da pogosto potrebujejo lopatanje tako jeseni, kot spomladi. Zato takšno glineno zemljo prelopatamo v pozni jeseni in pustimo velike grude. Te bo zdrobil zimski mraz.
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Metrobov strokovnjak