Vremenski ekstremi: Preverite, na kako tveganem območju živite

Toča v juliju ali vetrolomi avgusta – vremenske ujme postajajo čedalje bolj nepredvidljive. Presenetijo nas lahko v vseh letnih časih, največkrat pa nas še vedno doletijo prav poleti. Ne moremo jih preprečiti, lahko pa poskrbimo, da se pred njimi ustrezno zaščitimo in zavarujemo tako naša lastna življenja kot tudi premoženje.

Po podatkih letnega poročila, objavljenega na spletni strani Urada Republike Slovenije, so v Regijskih centrih za obveščanje v preteklem letu (2023) prejeli kar 705.989 klicev, od tega so jih največ zabeležili v mesecu juliju (88.387) in avgustu (83.852). “V letu 2023 smo največkrat aktivirali gasilce (66.470-krat), gorske reševalce (914-krat), 130-krat enote z reševalnimi psi, potapljače 23-krat in jamarje 41-krat,” poročajo zapisi omenjenega letnega poročila.

Verjetno nam ni treba poudarjati, da je vsak dom izpostavljen različnim tveganjem. Sem sodi vse od vlomov, ki jih lahko v veliko primerih preprečimo tudi s preudarnim ravnanjem, do naravnih nesreč, pred katerimi pa noben ni povsem varen. Škoda, ki jo povzročijo naravne nesreče, je lahko izjemno visoka, stroški odpravljanja njenih posledic pa hitro lahko ogrozijo vašo finančno varnost. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da se na morebitne naravne katastrofe dobro pripravimo.

Kaj je ocena tveganja?

Ocena tveganja je nova funkcionalnost digitalne poslovalnice i.triglav, ki omogoča, da preverite izpostavljenost svojega doma naravnim nesrečam – toči, udaru strele, potresu in poplavi. Ocena temelji na podatkih iz različnih virov, vključno z Geografskim informacijskim sistemom, ARSO, Statističnim uradom RS ter Geološkim zavodom Slovenija. Stopnjo nevarnosti za našteta tveganja uporabniki jasno razberejo, saj so ocenjena s tribarvno lestvico: od rumene (nizko tveganje) do rdeče (visoko tveganje).

Ocena tveganja je na voljo v digitalni poslovalnici i.triglav*. Za ogled potrebujete:

– uporabniški račun in ustrezno urejen nivo dostopa, ki ga po potrebi povišate z identifikacijo;

– sklenjeno vsaj eno zavarovanje.

*Pomnite, da je ocena narejena za vaš stalni naslov in druge naslove, če imate na njih sklenjena zavarovanja.

Preden sklenete zavarovanje, morate vedeti to

Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje posledic nekaterih naravnih nesreč je gradnja zunaj ogroženih območij. V kolikor pa ste že lastnik nepremičnine, logično njene lokacije ne morete spremeniti. Lahko pa jo ustrezno zavarujete. Nakup doma je za mnoge največja življenjska naložba, zato jo je pomembno zavarovati.

Nepravilna izbira zavarovalnih kritij ob sklenitvi zavarovanja lahko povzroči veliko slabe volje, ker morda ne prejmete zavarovalnine ali pa je ta nižja od nastale škode.

Medtem ko sodita toča in udar strele med temeljne nevarnosti, ki so vključene v vsa domska zavarovanja, je poplava dodatna nevarnost, ki je vključena v zgolj Veliki in Comfort paket. Potres sodi med dodatna zavarovanja. Pri zavarovanjih nepremičnin je treba poznati opis zavarovanih nevarnosti in kaj točno te krijejo. Na primer, izliv vode ni enak poplavi, zato ju obravnavamo kot ločeni nevarnosti. Posebno pozornost velja nameniti tudi zavarovalnim vsotam v paketih zavarovanj. Če kritje ni zadostno, recimo, da imate opremo višje vrednosti in ste bolj izpostavljeni nevarnosti, lahko zanjo povečate jamstvo.

Tretjina slovenskih domov je še vedno neprimerno zavarovana

Prednosti zavarovanja so mnogim sicer jasne, a kar tretjina slovenskih domov ni zavarovana za nobeno nevarnost. Če pa so zavarovani, se velikokrat izkaže, da povsem neustrezno.

Zavarovanje za dom hitro in preprosto sklenete po spletu. Na voljo so trije paketi, ki jih z nekaj kliki po potrebi razširite in dodate zavarovanje za potres ali druga dodatna zavarovanja.

Če vaše obstoječe zavarovanje ne vključuje posamezne nevarnosti ali je kritje prenizko, naročite zastopnika, da polico prilagodite. Zastopnik je na voljo tudi, če ne uporabljate i.triglava in bi želeli videti oceno tveganja ter nato skleniti ali prilagoditi polico.