To plat Hrvaške vidi le malokdo

Težko pričakovane poletne počitnice ne oznanjajo le konca šolskih obveznosti, pač pa tudi neskončno dolge vrste jeklenih konjičkov na slovenskih in hrvaških avtocestah. Hrvaška je resda pravi biser za vsakega navdušenca mirnih morskih valov, neskončno dolgih plaž, pristne tradicije in nepogrešljive mediteranske kulinarike. Pa vendar bistvo naše južne sosede niso zgolj plaže. Če tega o njej še niste vedeli, veliko zamujate.

Po podatkih Forest Stewardship Council več kot polovico Hrvaške pokrivajo gozdovi, v katerih prebiva več kot 100 različnih gozdnih rastlinskih združb. Kar 95 % gozdne vegetacije je v naravni sestavi, kar je izjemno redek in dragocen pokazatelj tako na evropski kot svetovni ravni. In da bi se izognili nepotrebni gneči na cesti in plažah predlagamo, da letos nekaj dni svojega dopusta prihranite za pristno izkušnjo pod hrvaškimi krošnjami. Poglejte zakaj.

Liško-senjska županija se ponaša z edinstveno mešanico gorskih in obalnih pokrajin. Kot najmanj naseljena hrvaška županija Lika zagotavlja, da ne boste doživeli množic turistov. Izkoristite priložnost za raziskovanje narave skozi dejavnosti, kot so pohodništvo, kolesarjenje, jahanje in ribolov, medtem ko se potopite v pristno življenje same destinacije. Ob obali se prepustite užitkom plavanja, jadranja in vsem radostim, ki jih ponuja Jadransko morje.

1. Obiščite najstarejši nacionalni park na Hrvaškem

Vsak Slovenec je nedvomno že slišal za lepote Plitvičkih jezer. Gre za najstarejši in največji nacionalni park v Republiki Hrvaški, ki se na svojih 192 kvadratnih kilometrih bohoti s kar šestnajstimi jezeri v modrozelenih pastelnih barvah, v katerih se zrcalijo gosti gozdovi. Območje v grobem delimo na dva dela – gornja in spodnja jezera. Najvišje je Prošćansko jezero, najnižje pa Novakovića Brod. Gornja jezera ločujejo dih jemajoče dolomitne pregrade, ki z ustvarjanjem lehnjaka neprestano rastejo v višino. Zanimivo je dejstvo, da so spodnja jezera nastala s porušitvijo sodov v podzemnih jamah, skozi katere se je pretakala voda gornjih jezer.

2. Tukaj boste na svoj račun prišli vsi zagrizeni pohodniki

Le kdo je rekel, da Hrvaška ni pravi raj za pohodnike? Če se tudi sami navdušujete nad pohajkovanjem, je Narodni park Severni Velebit kot nalašč počitniška destinacija za vas. Skoraj vsaka steza vas bo popeljala do osupljivih planinskih vrhov, vrhovi Zavižana in Alana pa vas bodo postregli tudi s pogledom na morje in Liko. Planinske steze so primerne tako za treking kot za pohodništvo, medtem ko so makadamske in delno asfaltirane ceste kot nalašč za kolesarske ture. V težje dostopnih delih narodnega parka prebivajo tudi različne živalske vrste, kot so medved, volk, ris in planinski orel.

3. Spoznajte botanična čudesa Hrvaške

Severni Velebit velja za najmlajši nacionalni park na Hrvaškem. Kljub temu pa se znotraj parka razprostirajo večstoletna področja s posebno zaščito – strogi rezervat Hajduški in Rožanski kukovi, botanični rezervat Visbaba, najdišče rastlinskega endema hrvaške sibireje ter Velebitski botanični park. Slednji se nahaja na nadmorski višini 1480 metrov, v njegovem osrednjem delu pa se skriva Balinovačka ponikva, okoli katere vodi krožna kamnita steza, dolga dobrih 600 metrov. Na omenjenem območju uspeva preko 500 rastlinskih vrst, med katerimi so mnoge samonikle, druge pa so prinesene iz ostalih delov Velebita.

4. Raziščite hrvaško zibelko mlinarstva

Na reki Gacka in njenih pritokih je tekom 20. stoletja delovalo približno šestdeset mlinov. Danes predstavljajo predvsem spopad med človekom in naravo ter ohranjajo spomin na staro in večinoma že izumrlo obrt. Zanimivo je, da je danes v uporabi le še kopica teh mlinov. Vedeti morate, da je reka Gacka ponikalnica, zato se pred obiskom dobro pozanimajte, kdaj jo lahko vidite. V kolikor boste najeli manjši kanu, vas bo reka hitro popeljala do manjših slapov in območij, kjer so včasih ribarili športni ribiči, danes pa območje okupirajo predvsem raziskovalci.

5. V spomin geniju, ki je izumil 20. stoletje

Verjetno ste med vožnjo na morje že opazili tablo, ki uprizarja velikega izumitelja 20. stoletja – Nikolo Tesla. Ste vedeli, da se je ta veliki izumitelj rodil na Hrvaškem, natančneje v Smiljanu? Danes je njegovo rojstno mesto spremenjeno v spominsko središče. Poleg interpretacije njegovega življenja lahko v spominskem centru zasledite tudi zametke nekaterih njegovih najbolj znanih idej. Center je zasnovan tako, da združuje turizem, znanost in kulturo, na svoj račun pa boste prišli tudi ljubitelji neokrnjene narave.

6. Takšnega zaliva zagotovo še niste videli

Dober kilometer stran oziroma 15 minut zmerne hoje od mesteca Jablanac se skriva zaliv Zavratnica, ki velja za enega najlepših v severnem Jadranu. Legenda pravi, da je zaliv nastal v močnem potresu leta 615, ko so se na tem področju potopila tri starorimska mesteca. Zavratnica je izredno podobna miniaturnemu norveškemu fjordu, saj je dolga dobrih 900 metrov, široka pa med 50 in 150 metri. Kanjon se bohoti na 100 metrih nadmorske višine in ponuja najlepši pogled na celoten zaliv daleč naokoli.

7. To je najbolj sončno mesto na Hrvaškem

Mesto Senj je nekoč veljalo za zatočišče ponosnih senjskih Uskokov. Nad mestom so si ti zgradili močno trdnjavo in jo poimenovali Nehaj. Trdnjavo si lahko ogledamo še danes in ob burji velja za najbolj prepoznaven simbol mesta. Senj svojo turistično privlačnost z lepoto mogočnega Velebita in številnih plaž na 76-kilometrskih senjskih rivierah samo še stopnjuje.

Senj velja za eno najstarejših mest severnega Jadrana, saj je nastal že pred več kot 3000 leti iz rimskega naselja Senie. Čeprav je znan po močni burji, ki piha predvsem v zimskih mesecih, mesto velja za eno najtoplejših in najbolj sončnih mest na Hrvaškem. Bogata zgodovina odkriva skrivnosti burne meščanske preteklosti, zaradi čudovitih plaž in pestre turistične ponudbe pa mesto velja za eno najbolj zaželenih dopustniških destinacij na Hrvaškem.

8. Novalja: Več kot samo žurersko mesto

Na slikovitem otoku Pag vas Novalja vabi s svojo očarljivo mešanico naravne lepote, kulturne dediščine, bogate gastronomije in sredozemskega vzdušja. To idilično obalno mesto se ponaša z osupljivimi plažami, živahnim nočnim življenjem in bogato zgodovino, medtem ko oljčni nasadi Luna ponujajo miren umik, kjer so starodavna oljčna drevesa bila priče stoletjem otoškega življenja. Ne glede na to, ali iščete sprostitev ali pustolovščino, Novalja in Lun obljubljata nepozabno izkušnjo na očarljivem otoku Pag.

Čeprav šteje zgolj okoli 3.500 prebivalcev na nekaj več kot 94 kvadratnih kilometrih, je Novalja v zadnjih nekaj letih postala znano letovišče širom Evrope. Marsikateri Slovenec jo pozna predvsem po žurerskih Zrćah, a to ni vse, kar premore. Novalja je pravi raj za vse športne navdušence, saj omogoča malo morje poti za treking in kolesarjenje, prav tako pa premore tudi simpatično sprehajališče ob obali. Ponaša pa se tudi po dolgi tradiciji oljčnih nasadov in vzreji ovc, medtem ko turistične točke neprekinjeno spremlja slikovit pogled na morje.

9. Top destinacija za vse, ki ne marate poletne vročine

Ko se v vročih poletnih dneh sprašujete, kako se izogniti vročini in hrupu na plaži, predlagamo da se odpravite v Jamski park Grabovača, ki vas bo popeljal daleč nazaj v zgodovino. Gre za enotno območje, kjer se na dokaj majhni površini razprostira kar 9 speleoloških objektov, med katerimi je jama Samograd – med turisti daleč najbolj priljubljena. Pomnite, da je vhod v jamo dovoljen samo v spremstvu vodnika parka.

Vse jame v parku so povezane s simpatično stezo, ki vodi najprej skozi gozd in gozdnata pobočja ter zareze ob jamah. Obisk jam je mogoč vsak dan v času spomladanske, poletne in jesenske sezone. Če razmišljate o obisku, priporočamo, da s seboj vzamete oblačila z dolgimi rokavi in čvrsto obutev, saj temperatura jame v povprečju znaša osem stopinj Celzija. Medtem ko vas bo jamski park poleti navdušil z zeleno svežino, boste še zadnji turisti v sezoni lahko priča dih jemajočim odtenkom rumene, zlate in škrlatne barve.