Gojenje paradižnika je v Sloveniji že leta zelo priljubljeno. Skorajda ni vrta, na katerem ne bi svojega mesta našel tudi ta sočen, okusen plod. Kako se lotiti gojenja in katere sadike je bolje zavreči, preberite v nadaljevanju.
Ste vedeli, da paradižnik prihaja iz Amerike? Natančneje iz Srednje in Južne Amerike, kjer zaradi ustreznih podnebnih razmer velja celo za večletno trajnico, ki nenehno raste in daje plodove. Pri nas je zaradi hladnih zim in zmrzali seveda drugače, pomemben kriterij pa je tudi vlaga, ki predstavlja idealen pogoj za nastanek plesni in zaradi katere je postalo gojenje paradižnika nekoliko zagatno.
Da bodo paradižniki dobro uspevali, za začetek upoštevajte naslednje nasvete:
A kako vemo, katera sadika je dovolj kakovostna, da bo iz nje zrasel lep, sočen paradižnik, katero pa je bolje zavreči? Metrobov strokovnjak Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., pojasnjuje, da je zdrava, kakovostna sadika pri paradižniku visoka okoli 30 centimetrov, njeno deblo je debelo in čvrsto, listi pa so lepe temno zelene barve in enakomerno porazdeljeni po rastlini.
“Če pa na sadiki opazimo kakšne rjave lise, pege na deblu ali listih, takšno sadiko raje zavržemo. Tudi korenine morajo biti zdrave, torej bele barve. Če so rjave ali celo gnile, sadiko zavržemo. Nadalje sadike, ki so v fazi cvetenja ali celo s plodovi, niso najbolj primerne za vzgojo, ker to pobira hranila, ki jih rastlina porablja za začetno rast. Presajanje je šok za rastlino in lahko povzroči težave pri nadaljnji vzgoji, kar pomeni, da bo rastlina bolj dovzetna za bolezni,” še opozarja sogovornik.
Foto: Metrob
POMEMBEN NASVET:
Ob sajenju uporabimo ekološko organsko gnojilo v obliki pelet COMPO BIO dolgotrajno gnojilo za plodovke, ki vsebuje veliko kalija. Ta je namreč pomemben za tvorjenje plodov, čvrstost rastline in močan koreninski sistem.
Posebnost omenjenega gnojila je dodatek ovčje volne. Tako pozitivno vplivamo na rahljanje tal in boljše zadrževanje vode in hranil. S tem gnojilom dognojujemo vse plodovke vsaj enkrat mesečno za dober pridelek.
Foto: Metrob
Paradižnikova pot se začne kot sadika v lončku. Le-te lahko kupimo v specializiranih trgovinah oziroma vrtnarijah, lahko pa namesto sadik kupimo semena in samo iz njih v lončkih vzgojimo sadike. Semena paradižnika sejemo na gosto v eno posodo in nato kalimo na toplem mestu (okoli 25 stopinj Celzija). Približno 10 dni od setve je treba paradižnike prestaviti v malo večje lončke oziroma tako imenovane srednje sadilne enote. V roku od 20 do 30 dni jih presadimo v še večje posode, a jih še vedno gojimo v notranjih prostorih.
Foto: Metrob
Preden jih nato sredi maja presadimo na vrt, jih nekaj dni privajamo na zunanje temperature ter na temperaturne razlike med dnevom in nočjo. To najlažje naredimo tako, da sadike postavimo ob južno steno, ki je bolj topla.
KORISTNO JE VEDETI …
Za vzgojo v loncih uporabimo izdelek COMPO BIO zemlja za plodovke BREZ ŠOTE, ki je sestavljena izključno iz naravnih, obnovljivih virov in je primerna tudi za ekološko pridelavo. Vsebuje humus iz lubja, kokosova vlakna, zeleni kompost, lesena vlakna in organska gnojila.
Dognojevanje igra veliko vlogo pri pridelku, saj plodove s paradižnika obiramo zelo dolgo, vse do jeseni. Za dognojevanje uporabimo tekoče organsko gnojilo COMPO BIO tekočim gnojilom za paradižnik, ki vsebuje veliko naravnega kalija. Ko je paradižnik v polni rasti in redno cveti ter tvori plodove, ga dognojujemo enkrat tedensko.
Foto: Metrob
Največji učinek za najboljši pridelek dosežemo tako, da gnojimo prek koreninskega sistema in prek listov. Hranila so tako rastlini na voljo čez liste, ki hranijo plodove, in še prek žilnega sistema, ki prenaša hranila iz tal. Za foliarno dognojevanje (prek listov) škropimo s COMPO BIO tekočim gnojilom za paradižnik, za gnojenje prek koreninskega sistema pa uporabimo COMPO BIO dolgotrajno gnojilo za plodovke.
“Vsi vrtnarji poznamo črno gnilobo okoli muhe plodu paradižnika. Na srečo gre samo za pomanjkanje kalcija. Da preprečimo to pomanjkanje, za dognojevanje uporabljamo specialno kristalno gnojilo Rasti PLOD Ca2+, ki poleg kalcija vsebuje tudi veliko kalija. Z uporabo tega gnojila pridelamo številčnejše in debelejše plodove, preprečujemo črnenje konic in zmanjšujemo pokanje povrhnjic plodov, zvišujemo čvrstost in trpežnost plodov ter podaljšujemo čas skladiščenja,” pove Metrobov strokovnjak Vanes Husić.
Foto: Metrob
Paradižnik sadimo kar precej narazen, saj potrebuje dovolj prostora za rast in za bogat pridelek. Ko naredi prve cvetne nastavke, je čas za odstranjevanje spodnjih listov. Tako nam pod paradižnikom ostane dovolj prostora, ki ga lahko zapolnimos setvijo berivke ali sadikami glavnate solate.
Prav tako lahko ob paradižnik posadimo kakšno čebulnico: čebulo, česen, drobnjak. Ob paradižniku se dobro počuti tudi zelje, saj ga paradižnik ščiti pred kapusovim belinom tako, da zmede škodljivca s svojim intenzivnim vonjem in ta ne najde zelja, ki raste ob paradižniku. Kotkoristne rastlinesadimo zraven paradižnika še ognjič, kapucinke in meto, ki preganjajo bolezni in škodljivce ter privabijo opraševalce. Za boljši okus paradižnika pa poskrbi bazilika.
Foto: Metrob
