Tega o Hrvaški zagotovo niste vedeli

Ste vedeli, da  je hrvaška obala Jadranskega morja dolga kar 1778 kilometrov, ob njej pa leži tudi več kot 1000 otokov? Čeprav Slovenci Hrvaško poznamo predvsem po njenih neskončnih plažah, to ni vse, kar naša južna soseda premore. Ste vedeli, da ima med drugim kar osem narodnih parkov? Obogateni so s številnimi dragocenostmi narave in predstavljajo pravo zakladnico biotske raznovrstnosti. Štirje od njih se nahajajo v gorskem območju, preostali štirje pa se razprostirajo ob obali.

Blejski otok tudi na Hrvaškem?

Narodni park Mljet na istoimenskem otoku predstavlja najpomembnejše zaščiteno področje na jugu Dalmacije. Park zajema zahodni del otoka, ki je po mnenju mnogih eden najlepših jadranskih otokov.

Če ste ga že obiskali, potem verjetno veste, da se v parku skrivata dva globoka zaliva, katerima zaradi ozke povezave z odprtim morjem rečejo jezera, natančneje Veliko in Malo jezero. Mljet slovi po bogati kulturni dediščini, v okviru katere izstopa predvsem kompleks benediktinskega samostana, katerega korenine segajo v 12. stoletje. Samostan, podobno kot znamenita cerkev na našem Bledu, stoji na malem otočku sredi Velikega jezera. V njem so bile tekom stoletij napisane številne kronike, razprave in književna dela. V neposredni bližini samostana se nahaja tudi cerkev svete Marije, ki s simpatičnim izgledom pozdravlja vse mimoidoče.

To je najbolj znan narodni park na Hrvaškem

Plitviška jezera veljajo za najstarejši in največji narodni park na Hrvaškem. Po parku se prepleta več kot 20 kilometrov sprehajalnih poti, zato priporočamo, da si za ogled vzamete od tri do štiri ure. Plitviška jezera so edini narodni park na Hrvaškem, ki se mu je uspelo uvrstiti na Seznam svetovne dediščine UNESCO-a.

Glavno atrakcijo predstavlja 16 manjših jezer, ki so med seboj povezani s slapovi. Ti nastajajo z nalaganjem sadre, posebne vrste apnene kamnine. Park med drugim krasijo tudi jame, izviri in cvetoče livade, izmed številnih živalskih vrst pa je treba izpostaviti rjavega medveda.

Plitviška jezera so povezana s tako imenovanimi panoramskimi vlaki in neslišnimi električnimi ladjami. To naravno krasoto lahko obiščete tekom celega leta – o tem, v katerem letnem času je najlepši, boste presodili sami.

Tako razpršenih otokov zagotovo še niste videli

Kornate skorajda brez izjeme obožujejo vsi popotniki, saj velja za pravi raj v Jadranskem morju. Sestavljeni so iz 89 nenaseljenih otokov, otočkov in skal s skupno površino 217 km², znani pa so predvsem po strminah. Hudomušen rek sicer pravi, da je otokov celo več: “Kolikor je dni v letu, toliko je kornatskih otokov.”

Ime Kornati naj bi izhajalo iz latinske besede corrimare, kar pomeni razsuti oziroma razpršeni otoki. Spet druga teorija pravi, da so ime dobili po navpičnih in kamnitih klifih, ki gledajo proti odprtem morju in se imenujejo krone (corona – kornati). Od kjerkoli že izvira ime, to ne spremeni dejstva, da so Kornati sanjska počitniška destinacija ne samo za mlade in stare, temveč tudi za družine z majhnimi otroki.

Popolna destinacija za ljubitelje plezanja

Če se navdušujete nad plezanjem v živi skali, je Narodni park Paklenica prava počitniška destinacija za vas. Območje zajema najbolj atraktivne dele južnega Velebita in se razteza na kar 96 km². Med strmimi stenami se nahaja tudi Anića kuk, ki velja za najbolj popularno destinacijo hrvaških alpinistov.

Narodni park je primeren tudi za tiste, ki niste ljubitelji adrenalina. Glavno atrakcijo predstavljata soteski Velike in Male Paklenice, ki se vsekani v goro raztezata od morja vse do najvišjih vrhov Velebita. Park je obogaten z nenavadnimi fenomeni in jamami, pot skozenj pa je označena s številnimi smerokazi v različnih tujih jezikih.

Otok, kjer so dopustovali največji zvezdniki

Brijuni oziroma Brioni so skupina dveh večjih in dvanajstih manjših otočkov ob jugozahodni obali Istre v neposredni bližini Pule. Kopno se razprostira na pičlih sedmih kvadratnih kilometrih, ker pa je zaščiteno tudi okoliško morje, celotna površina narodnega parka znaša 34 km². Otočje slovi po bogati kulturni dediščini iz rimskega in bizantinskega obdobja, zaradi svoje lepote pa so že več kot sto let priljubljeno letovišče svetovnih državnikov in aristokracije. Na Brijunih je dopustoval tudi Tito, kjer je gostil znane politike, operne dive in filmske zvezde kot so Elizabeth Taylor, Sophia Loren in še bi lahko naštevali.

Otoki danes niso stalno naseljeni, a to še ne pomeni, da tekom leta na njih ni živahno. Veliki Brion obiskovalcem ponuja tudi možnost namestitve v treh manjših hotelih. V neposredni bližini se nahaja tudi najstarejše golf igrišče na Hrvaškem. Kljub velikemu številu turističnih obiskov, narava na otokih ostaja ohranjena, o čemer pričajo tudi ptice selivke, ki na otok priletijo v času zime.

Idealen oddih za planince

Risnjak velja za najbolj gozdnati gorski masiv v Gorskem kotarju. Ime je dobil po risu, svojemu najbolj popularnemu prebivalcu. Z njim sobivajo tudi rjavi medved, kune in polhi. Risnjak je popularna počitniška destinacija predvsem za planince, ki tekom celega leta uživajo ob pogledu na številne rastlinske in živalske vrste. Park se razprostira na nadmorski višini od 300 do 1500 metrov in slovi po veličastnih razglednih točkah s katerih se vidijo tudi otoki Kvarnerskega zaliva in celo Alpe.

Top izlet za družine z otroki

Narodni park Krka se razteza na površini 109 km² in poleg nepopisnih naravnih lepot ponuja številne kulturno-zgodovinske spomenike. Glavna atrakcija Narodnega parka Krka je sedem slapov, med katerimi je najbolj prostoren Roški slap, za največjega in najbolj poznanega pa velja Skradinski buk.

Omeniti moramo frančiškanski samostan na otočku Visovcu, ki se kot peščeni dragulj vzdiguje nad jezerom Krke. V sklopu samostana se nahaja tudi galerija slik, obiskovalcem pa je na voljo tudi ogled cerkvice, katere začetki segajo v 14. stoletje. Obiskovalce pritegnejo tudi številni stari mlini, preurejeni v etnografske muzeje, kjer si lahko ogledajo starinski način mletja žita.

Tu se skriva najlepša pešpot na Hrvaškem

Tako kot Narodni park Krka, se tudi Narodni park Severni Velebit razteza na 109 km². Vključuje vrsto izjemnih naravnih atrakcij, kot so kraška fenomena Hajdučki in Rožanski kukovi, botanični vrt in globoka Lukina jama. Ti so med drugim tudi razlog, da izmed vseh hrvaških gor za hrvaške planince prav to gorovje predstavlja največji dragulj.

Kljub gorski skalnati divjini je bila v tridesetih letih 20. stoletja skozi Rožanske kukove zgrajena Premužićeva steza. Gre za najlepšo pešpot na Hrvaškem, ki tudi obiskovalcem z manjšo kondicijo omogoča varno gibanje po robovih velikanskih sten in strmih prepadov. Od tam se raztezajo čudoviti razgledi proti morju in kvarnerskim otokom.