Pomembno je, da se teh občutkov zavedamo, saj le tako lahko razumemo, zakaj je mladim to tako pomembno.
Družbena omrežja so postala del naših življenj. Če se vam pogosto zazdi, da so danes skoraj vsi prisotni na vsaj eni od spletnih platform, imate povsem prav. Po podatkih DataReportal je preteklo leto družbena omrežja uporabljalo skoraj 60 % svetovne populacije, v Sloveniji pa so zabeležili kar 1,64 milijona uporabnikov družbenih omrežij, kar predstavlja 77,4 % vseh prebivalcev države. Daleč najpogostejši razlogi za uporabo le-teh so ohranjanje stikov z družino in prijatelji, preživljanje prostega časa in branje novic.
Vsi se zavedamo, kako pomembno vlogo imajo družbena omrežja v našem vsakdanjem življenju. Veljajo za sredstvo za izražanja identitete in kreativnosti, prav tako pa z njimi gradimo socialne vezi in raziskujemo svet okoli sebe. Čeprav se zgolj brskanje po spletu zdi povsem neškodljivo, pa vendarle hitro lahko govorimo o prekomerni rabi zaslonov in internetnih vsebin, ki pa lahko vodijo tudi v zasvojenost.
Uporaba družbenih omrežij prinaša s seboj številne izzive, kot so pritiski glede samopodobe, primerjanje s sovrstniki ter celo izpostavljenost sovražnim komentarjem, ustrahovanju in zlorabi. Ste vedeli, da kar 45 % najstnikov že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami vplivnežev, ki jim sledijo na spletu? Raziskava spletne točke za varno rabo interneta in mobilnih naprav Safe.si kaže na to, da je v srednji šoli ta delež 59 %, medtem ko kar 33 % dijakinj resno razmišlja o izboljšanju videza s plastično operacijo.
Vzgoja otrok v današnjem digitalnem svetu je resnično svojevrsten izziv. Medtem ko je nakup prvega mobitela za naše najmlajše velik dogodek, ta s seboj prinaša veliko odgovornost. Naloga vsakega starša je, da se – še preden se otrok poda v medmrežje – z njim pogovori o varnosti in pasteh, ki ga čakajo na spletu, ter o odgovorni rabi digitalne tehnologije. Telekom Slovenije ob tej priložnosti predstavlja projekt Digitalno starševstvo, kjer lahko najdete strokovne nasvete, priporočila in trike za otroke v različnih starostnih obdobjih. Na Žurnalu priporočamo, da jih seznanite s pojmi FOMO in JOMO.
Vsaka prekomerna uporaba interneta še ne pomeni, da je vaš otrok odvisen od njega. Ste vedeli, da se vam in vašemu otroku med uporabo socialnih omrežij v telesu sproščajo nevrotransmitorji, kot je dopamin, ki povečuje občutek užitka in zadovoljstva? To pomeni, da vsakič, ko se priključimo na izbran medij, naši možgani ta signal interpretirajo kot nepričakovano nagrado. Ta povzroči veliko večji užitek, kot ga sprva pričakujemo. Omenjen občutek vedno znova spodbuja k ponovni uporabi družbenih omrežij in marsikdo se težko upre skušnjavi preverjanja obvestil, objavljanja slik in brskanja po profilu svojih prijateljev. Zelo pogost je občutek FOMO, ki pomeni fear of missing out, oziroma po slovensko strah pred zamujenim. Ta ima na otroka pogosto tako čustven kot tudi psihološki vpliv. Povzroči lahko občutke tesnobe, depresije ter nizke samopodobe.
FOMO je razmeroma nov izraz, ki se je pojavil v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja kot odziv na razmah družbenih medijev. Ta namreč ustvarjajo občutek, da bomo zamudili pomembne informacije in družabne dogodke, če jim ne sledimo in ne sodelujemo v vsakem trenutku. To pa nas posledično spodbuja k rednemu preverjanju in uporabi družbenih omrežij, kar lahko vodi tudi v zasvojenost. Pomembno je, da se zavedamo občutkov FOMO, saj le tako lahko lažje razumemo, zakaj so najstnikom družbena omrežja tako pomembna. V želji, da se temu fenomenu izognemo, se je pojavil nov trend – JOMO (joy of missing out).
JOMO (joy of missing out) je nasprotje od FOMO, in ga v Logout še posebej priporočajo, ko učijo otroke in mladino, da naj uživajo v različnih aktivnostih in jih spodbujajo k zmerni uporabi zaslonov. JOMO nas želi spomniti, da kljub dogajanju drugje po svetu, svojo pozornost raje usmerimo v svojo okolico in nas spodbuja, da smo pomirjeni z dejstvom, da lahko kakšno izkušnjo tudi zamudimo. Prakticiramo ga lahko na več načinov:
– omejimo čas na družbenih omrežjih,
– do vsebin na družbenih omrežjih smo kritični: zavedamo se, da vsebina pogosto ni resnična ali pa je namenoma olepšana,
– na spletu smo avtentični,
– prakticiramo čuječnost: svojo pozornost usmerimo vase, se poslušamo in spremljamo svoje notranje dogajanje,
Vsak uporabnik katere koli spletne platforme se zaveda, kako pomembna so družbena omrežja, in sprejema dejstvo, da so postala del našega družbenega in čustvenega razvoja. Pri tem pa obstaja nekaj ključnih stvari, ki se jih je dobro zavedati in predstaviti svojim najmlajšim članom družine.
Čeprav je internet zares fantastično orodje, moramo vseeno paziti, da otroci na njem ne preživijo preveč časa in da se ob uporabi tudi dobro počutijo. Večina družbenih omrežij dovoljuje uporabo po 13. letu. Pri uporabi družabnih omrežij je varnost zelo pomembna in zasebnost ključna, saj se lahko hitro ujamemo v pasti spletnih goljufov. Za večjo varnost je nujno, da otroke oz. najstnike starši in skrbniki še posebej opozorimo na naslednje stvari:
– V nastavitvah zasebnosti preverimo, da imajo otroci nastavljene omejitve dostopa do podatkov in profilov za prijatelje in naj ne sprejemajo novih prijateljev, če jih ne poznajo tudi v živo;
– Poskrbimo, da imajo za različne profile različna in močna gesla. Priporočeno je, da starši poznamo gesla, saj jim lahko pomagamo v primerih, če se kaj zalomi;
– Vedeti morajo, da na družabnih omrežjih ne smejo deliti občutljivih osebnih podatkov (svojega priimka, naslova ali trenutne lokacije, telefonske številke in drugih osebnih podatkov);
– Seznaniti mlade uporabnike na ribarjenje oziroma phishing, kjer goljufi poskušajo z lažnimi spletnimi stranmi, sporočili in e-pošto pridobiti naše osebne podatke z namenom, da jih zlorabijo, zato naj ne klikajo na sumljive povezave;
– Nujno, pa moramo otroke in najstnike seznaniti z dejstvom, da obstajajo tudi lažni profili, in da morajo biti zelo previdni s kom komunicirajo. Pravočasno jim razložimo, kaj je grooming, in da v primeru, da naletijo na nekaj, kar čutijo, da ni primerno, takoj povedo staršem, skrbnikom ali drugi osebi, ki jim lahko pomaga,
– Z otrokom se dogovorimo, da se s prijatelji, ki jih spoznajo na internetu, nikoli ne smejo dogovoriti za srečanje v živo brez dogovora in vednosti staršev in skrbnikov.
Vsaka vsebina na družbenih omrežjih lahko postane javna, zato spodbujajmo nove uporabnike spleta in družabnih omrežij, da raje pred objavo dobro premislijo o primernosti vsebine. Pri objavah na spletu smo pozorni na to, kako lahko naša objava (tekst ali fotografija) vpliva na osebo na drugi strani zaslona, zavedati pa se je treba, da lahko kasneje škoduje tudi nam.
Spodbujajmo pri otrocih pozitivno komunikacijo z zavedanjem, da je na drugi strani zaslona oseba, ki jo lahko zapisane besede ali fotografije prizadenejo. Pri tem pazimo, da smo jim tudi sami dober vzor, saj je pomembno je, da s svojimi objavami ustvarjamo pozitiven digitalni vtis. Pri objavah in širjenju informacij je pomembna tudi verodostojnost informacij, zato preverimo vire in verodostojnost informacij pred jih delimo ali objavimo.