Delo od doma: Kakšno nadomestilo mi pripada?

Informacije, povezane s službami, njihovim iskanjem in pravicam, ki nam pripadajo med službenim časom, še nikoli niso bile tako relevantne kot danes. V času nenehnih sprememb na delovnem področju, ki so jih v Slovenijo prinesli digitalni razvoj in nestabilne zdravstvene razmere, se je delo od doma izkazalo za neizogibno resničnost. Če ste tudi sami eni od mnogih, ki ste svoje pisarne preselili domov, vam priporočamo, da se seznanite s svojimi pravicami in dolžnostmi, ki jih s seboj prinaša delo od doma.

Naša bralka se je pred kratkim znašla v težki situaciji. Zaradi težke družinske situacije in dolge razdalje do službenega mesta se je odločila, da delo preseli domov. Njen šef se je s tem strinjal, a le pod pogojem, da si vsa sredstva, ki jih potrebuje za delo, priskrbi sama. ”Zabičal mi je, naj si sama plačujem elektriko in internet. Poslovne obveznosti opravljam na osebnem računalniku, saj je služben ostal v pisarni, prenosni računalnik pa naj mi sploh ne bi pripadal.” Bralka piše, da je bistveno bolj produktivna doma, kar po njenem mnenju kažejo tudi številke, kljub temu pa njena odločitev šefu nikakor ni po godu. ”Pravi, da je delo od doma dovolj veliko nadomestilo in da si sama lahko plačam vsa sredstva, ki jih zanj potrebujem, saj skoraj nič ne porabim za gorivo.”

Tako narekuje slovenska zakonodaja

Bralkina težava se nam je zdela dokaj sporna, zato smo kontaktirali pristojne iz zavarovalnice ARAG, ki so nam pojasnili, da ”slovenska zakonodaja dopušča možnost opravljanja dela na domu pod pogojem, da so izpolnjeni zakonski pogoji, predpisani v ZDR-1, Zakonu o varnosti in zdravju pri delu, in drugih zakonih, ki morebiti preprečujejo ali omejujejo delo na domu.”

Kot delo na domu se po ZDR-1 šteje opravljanje dela, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– da gre za delo, ki ga delavec opravi doma ali v prostorih, ki niso prostori delodajalca;

– pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu, se uredijo med delodajalcem in delavcem po pogodbi o zaposlitvi, iz katere izhaja tudi pravica do nadomestila za uporabo lastnih sredstev;

– delodajalec je dolžan zagotoviti takšne pogoje dela za delo na domu, ki so varni;

– delodajalec je dolžan pred pričetkom dela na domu obvestiti inšpekcijo za delo.

”Med pomembnejše vsebine dogovora sodita tudi določitev, kdo bo zagotavljal material in delovna sredstva za opravljanje dela na domu, ter višina nadomestila za uporabo delavčevih sredstev.”

– Delovna sredstva, kot so prostor, elektrika, komunikacijske povezave in podobno, bo glede na njihovo naravo večinoma zagotavljal delavec. Za ta del bo skoraj vedno dogovorjeno nadomestilo;

– Glede delovnih sredstev, kot so računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, miza, stol in podobno, pa je možno, da jih bo zagotavljal delavec, za kar mu bo delodajalec plačal nadomestilo, bodisi da jih bo zagotovil delodajalec – v tem primeru se nadomestilo za ta delovna sredstva ne plača;

– Odgovoriti je treba tudi na vprašanje o zagotavljanju materiala, ki ga delavec potrebuje pri svojem delu.

Pravica do nadomestila

”Višina nadomestila je stvar dogovora in se razlikuje od podjetja do podjetja,” pojasnjujejo pristojni iz zavarovalnice ARAG. Pojasnjujejo, da mora biti znesek utemeljen in razumen, da je neobdavčen in ne sme presegati višine dveh odstotkov mesečne plače delojemalca in ne višine dveh odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Na tej točki je priporočljivo vedeti, da je:

– bil od 1. 1. 2023 do vključno 23. 2. 2023 znesek določen na osnovi povprečne mesečne bruto plače januar–december 2023. Ta je znašala 1.969,59 EUR. Neobdavčen znesek nadomestila je enak 3,94 EUR na dan;

– Od 24. 2. 2023 do objave povprečne mesečne bruto plače za januar–december 2023 (predvidoma konec februarja 2024) je znesek določen na osnovi povprečne mesečne bruto plače januar–december 2024. Ta je znašala 2.023,92 EUR. Neobdavčen znesek nadomestila je enak 4,05 EUR na dan.

Odvetniške storitve in pravna pomoč za ceno malice ali kosila

Visoke cene odvetniških storitev in preteči visoki sodni stroški so za marsikoga velika ovira, zaradi katere večkrat opusti misel na sodno pot pri reševanju zlorab s strani delodajalca. Čeprav menite, da pravne pomoči nikoli ne boste potrebovali, to ni vedno odvisno samo od vas. ”Nikar ne odlašajte na jutri ali razmišljajte, da se vam to ne more zgoditi – vprašanje je le, ali si takšno tveganje lahko privoščite,” opozarjajo v zavarovalnici ARAG in nadaljujejo z nasvetom: ”Če nimate rezerve za hude čase, ki bi krila tudi visoke odvetniške in sodniške stroške, raje sklenite zavarovanje pravne zaščite in ostanite brezskrbni, kjerkoli že ste. ”

Kako do brezplačnega posveta?

Za brezplačni posvet vam zavarovalnica ARAG posreduje kontaktne podatke odvetnika, ki je v vaši bližini in je strokovnjak za področje, pri katerem potrebujete pomoč. Z odvetnikom boste nato uskladili, kaj vse je treba storiti v boju za vaše pravice. Odvetnik bo nato opravil svoje delo in poskrbel, da boste obveščeni o nadaljnih korakih. Podjetje ARAG krije stroške sodnih taks, izvedencev in podobno. Ko je zavarovalni primer končan, plača tudi stroške odvetnika in stroške nasprotne strani.

Postopek sklenitve zavarovanja je hiter in preprost. Zavarovanje pravne zaščite krije stroške, ki nastanejo v primeru sodnih in zunajsodnih postopkov. Povedano drugače, zavarovalnica ARAG bo krila naslednje stroške:

– odvetniške stroške,

– stroške od sodišča imenovanih izvedencev,

– stroške prič in tolmačev,

– dodatne materialne stroške (fotokopiranje …),

– sodne stroške, sodne takse, sodno povprečnino,

– polog varščine do sto tisoč evrov,

– potne stroške za sojenje v tujini,

– stroške zunajsodnih poravnav, mediacij,

– s sodno odločbo naložene stroške nasprotne strani.