Nekaj najlepšega je vedeti in se zavedati, da na tem svetu nikoli nisi sam – ne glede na starost ali kraj, od koder prihajaš. Kako pomembno je stopiti skupaj, zlasti ko gre za pomoč otrokom, se zavedajo tudi v skupini Žito in ZPMS, ki se s ponosom podpisujeta pod akcijo, v kateri lahko z nakupom zgolj enega okusnega hlebčka kruha sodeluje prav vsak od nas.
Da smo Slovenci radodarni in da radi pomagamo drugim, sploh otrokom, ni nič novega. Drži pa tudi, da smo pri tem previdni – pomembno je, na kakšen način pomagamo in kdo bo dobil našo pomoč.
Ker postajata nakup glasbenega inštrumenta in obiskovanje glasbene šole za mnoge otroke in mladostnike težko uresničljiva želja, sta se povezala Zveza prijateljev mladine Slovenije in skupina Žito. Z iniciativo Naj zaigra dobrota iz srca! želita pomagati čim več mladim glasbenim navdušencem. O tem, zakaj je ta iniciativa tako zelo pomembna, kakšno podjetje Žito pravzaprav je in kako pomembno vlogo ima ne samo v slovenskem, ampak v svetovnem merilu, smo se pogovarjali z Rokom Cankarjem, direktorjem pekarstva v Žitu.
Rok Cankar, direktor pekarstva v Žitu (Foto: Žito)
Odgovornosti, ki jo imamo kot podjetje do potrošnikov, se zavedamo prav vsak dan, v vsakem procesu, ki ga vodimo v Žitu. Cilj Žita je, da potrošnikom ponudi kakovostne izdelke, zato njihove navade ter trende spremljamo na dnevnem, mesečnem in letnem nivoju. Če vidimo, da jih zanima neko področje, kjer lahko naredimo kakovosten in zdrav izdelek, se tega takoj lotimo. Po drugi strani pa poskušamo skrbeti za potrošnike tudi drugače, družbeno odgovorno. Čeprav največ potrošnikov posega po izdelkih iz bele moke, Žito odgovarja s tem, da počasi spreminjamo in dodajamo našim izdelkom polnozrnato moko in s tem napeljujemo k bolj zdravemu načinu prehranjevanja.
”Naš potrošnik nam pomeni vse, je naš kritik, partner in sodnik. Vse v eni vlogi. Zato mu skušamo ugoditi, ponuditi, kar potrebuje, a ga vseeno izobraževati in ozaveščati, da posega po kakovostnejših in prehransko ugodnejših izdelkih.”
Rok Cankar, direktor pekarstva v Žitu
Kruh je sezonski izdelek. In iz prakse vemo, da njegova količina v različnih mesecih niha. Poleti, ko so ljudje na dopustih, se v Sloveniji proda manj kruha. Količine prodanega kruha pa nihajo tudi na iste dni v tednu – v odvisnosti od vremena. V lepem vremenu se proda več kruha, na deževne dni manj. Prav tako na prodajo kruha vplivajo prazniki, pa novoletne zaobljube in še marsikaj. Naše kruhe tudi izvažamo, v povprečju pa v zadnjih letih Žito proizvede na letnem nivoju nekaj več kot 35.000 ton pekarskih izdelkov.
Trudimo se, da kar največ surovin pridobimo s poreklom »slovensko«. Tako uporabljamo za naše sirovke le slovenski sir, za naše pizza štručke slovensko šunko, slovenski kefir, v izdelkih uporabljamo tudi velik delež slovenske moke iz slovenske pšenice, ki jo sami meljemo. Na splošno imamo zelo velik nabor domačih surovin za naše proizvode. Seveda pa koristimo tudi surovine iz sosednjih držav, in to v primerih, ko neke surovine ni v zadostnih količinah in ne zadošča našim kakovostnim parametrom, ki jo potrebujemo. Take surovine ustrezno pregledamo, da odgovarjajo našim visokim standardom, in jih šele nato uporabimo.
Proces odkupa kakovostne pšenice se začne že zelo zgodaj s sodelovanjem z nekaterimi pridelovalci pšenice, kjer se dogovarjamo za kakovost, kontrolo in odkup od njive do našega mlina. Za odkup pšenice pa načeloma velja vzorčenje pšenice, za katero se zanimamo, testiranje v Žito internih laboratorijih, opravljamo pa tudi analize v akreditiranih laboratorijih v Sloveniji in tujini. Ta proces se vodi pred samim vstopom oziroma odločitvijo za nakupi in tudi po vstopu v naš mlin, kjer moramo različne vzorce pšenice pravilno mešati, da dobimo stalno in najkakovostnejšo moko za naše izdelke.
Če neka moka ne odgovarja našemu visokemu standardu, jo zavrnemo in ne gre v proces izdelave izdelkov. Na dnevnem nivoju pa vršimo kakovostno mletje, ustreznost in odležavanja različnih mok. Analize se delajo tudi ob vsakem pošiljanju mok v trgovino ali pa v pekarne, kjer moko koristimo za peko naših izdelkov. Zadnja kontrola v celotni verigi pa je pravzaprav potrditev kakovosti prav vsakega izdelka, ki ga damo na trg.
Znanje in ljudje, ki delajo v naših proizvodnih procesij, so v Žitu so najpomembnejši. Brez njih ne bi bilo prenosa znanja v vseh 75 letih obstoja in delovanja Žita. Pomembno je, da svoje področja docela obvladujejo, da radi delajo to, kar delajo vsak dan. Pomembno je, da vsak skrbi za soje področje in da skrbimo za skupni cilj najvišje kakovosti izdelkov ter da se dnevno tudi pogovarjamo in dogovarjamo, da hitro odreagiramo na vse motnje, ki nastajajo na trgu.
Foto: Žito
Od vseh vrst pa je v tem času pomembno izpostaviti 3 vrste kruha – Jelena, Hribovca in Ajdovega z orehi. Razlog je čudovita humanitarna kampanja »Naj zaigra dobrota iz srca!«, kjer ste združili moči z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Kakšen je cilj kampanje?
Foto: Žito
S podporo programu Glasbenik sem želimo v Žitu podpreti pomen spodbujanja glasbenega udejstvovanja za mlade talente, ki so navdih tudi sovrstnikom. Dobrodelna kampanja tako poteka pod sloganom Naj zaigra dobrota iz srca. Del sredstev od prodaje Žitovih najbolj priljubljenih kruhov: Ajdov kruh z orehi, Jelen in Hribovc bomo namenili programu ZPMS Glasbenik sem. Namen programa je zagotavljanje pomoči otrokom in mladostnikom iz ekonomsko manj vzpodbudnih okolij pri uresničevanju glasbenih potencialov.
Žitove kruhe potrošniki zelo dobro poznajo, še posebej Jelena, saj je ta že več kot 30 let prepoznan po svoji značilni zarezi v obliki črte Y, aromatični tanki skorji, neenakomerno luknjičasti sredici in svežini, ki traja več dni. Hribovc je hlebec, grobega videza, a mehkega srca, saj ima zelo hrustljavo rustikalno skorjo in mehko sočno sredico, polnega okusa. Nato pa je tu še Ajdov z orehi, ki je pregrešno najboljši, saj je pečen v obliki ajdovega zrna z rustikalno skorjo in vidnimi orehovimi jedrci ter gosto sredico odličnega okusa. Vsak kupec, ki bo v mesecu novembru kupil enega od treh najbolj priljubljenih Žitovih kruhov, bo poleg odličnega okusa prispeval tudi v sklad za pomoč mladih glasbenikov.
Žitovi kruhi so prejemniki številnih nagrad. Med njimi je doslej več kot 450 Zlatih priznanj za kakovost, ki jih podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, Zvezdice odličnosti okusa – Superior Taste Award, nagrada za najbolj inovativno živilo in druge. Nazadnje je bil letošnjega junija z dvema zvezdicama Superior Taste Awards nagrajen novi koruzni kruh Drožnik.
Prisotni smo na 27 svetovnih trgih, od Španije, Nemčije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Švice do Danske itd. Res je, naš kruh vsako leto dobiva na veljavi in prepoznavnosti v svetovnem merilu. Naši paradni produkti, ki se prodajajo v tujini, so: Ajdov kruh z orehi ter Zlato zrno, oba kruha izdelana z različnimi mokami in ajdovimi jedrci. Zadnji velik uspeh je prav tako družina kruhov Drožnik. Ti so izdelani iz domačih droži z več kot 32 urno fermentacijo testa. To je prava redkost. Proces take izdelave kruha je namreč značilen bolj za manjše tradicionalne pekarne. Zgodba o uspehu pa so še pica štručke, naši bureki, Jelenov kruh ter nekateri izdelki za posebne priložnost. Tak je na primer Praznični kruh in kruh s kefirjem.
Prodajo na drugih trgih nam omogoča proces dopeke. To pomeni, da kruh izdelamo in ga do 80 % spečemo tako, da formira strukturo, skorjo, vendar ni čisto do konca pečen. Nato kruh hitro zamrznemo in spakiramo. Končna dopeka se zgodi v trgovini. To predstavlja najprej odtajevanje izdelkov, nato pa peka od 10 do 15 minut, ki naš kruh spremeni v končno pečen proizvod. Tega nato z vsemi faktorji svežine, torej še toplega, lepega, aromatičnega, mehkega nudimo kupcu v trgovini. Ta trend oziroma tehnologije so omogočile, da kupec lahko je svež in še topel kruh iz Slovenije na Portugalskem ali kjerkoli na svetu.
